Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 214/2001 ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.214.2001 AI generated

Appeal dismissed; administrative court correctly rejected civil judgment challenge as non-administrative act.

Case Number Sklep I Up 214/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of an administrative lawsuit. The plaintiff challenged a civil court judgment regarding agricultural land protection, arguing the lower court erred by not transferring the case to the competent authority. The court held that a civil judgment is not an administrative act subject to administrative litigation and that the lower court was not obligated to determine the specific extraordinary legal remedy the plaintiff intended to file.

Legislator headnote

AI generated

34. člen ZUS; 73. člen ZUS; A judgment of a court of general jurisdiction is not an administrative act subject to administrative litigation, and the administrative court is not required to ascertain the specific extraordinary legal remedy the plaintiff intends to file.

Keywords

AI generated
administrative litigation civil judgment jurisdiction administrative act extraordinary remedy

Cited Legislation

AI generated
3. točka 1. odstavek 34. člen Zakona o upravnem sporu
73. člen Zakona o upravnem sporu
68. člen Zakona o upravnem sporu
97. do 106. člen Zakona o sodiščih
člena Zakona o upravnem sporu - ZUS, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, tožnik pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo, saj gre za civilno zadevo, za odločanje o njej je po Zakonu o sodiščih pristojno sodišče, ki sodi v civilnih zadevah (97. do 106. člen Zakona o sodiščih).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 236/2000-6 z dne 28.11.2000.

[JEDRO]

Sodba sodišča splošne pristojnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Upravno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, katero izredno pravno sredstvo v civilni zadevi je nameravala vložiti tožeča stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je v tožbi z dne 27.7.2000 navajal: "Vlagam tožbo zaradi nezaupnice Okrajnemu sodišču V., ker ni pristojno za odločanje, zaradi zlorabe Zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč in gozdov ter zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij. Kot dokaz prilagam sklep DN, št. 1876/88 in sklep DN, št. 1360/89 ter odpis parcel 27/1, 27/2, 24/2, 24/3 in 29/2, okoli 8,84 46 ha zemljišč in otvoritev zemljiškoknjižnega vložka 121 k.o. R., L., še v veljavnosti Zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč in gozdov in zasebnih kmetijskih gospodarstev, od Z. K. vložka 13-27-28 k.o. R., L. ob S. ter 10-letno pravdo od marca 1991 do julija 2000, zaradi ničnosti pogodb in navedenih sklepov. Tožbi še prilagam zavrnilni sklep, št. D 268/90 z dne 13.6.2000, sodbo, št. D 268/90 z dne 11.7.2000, nadalje sklep, št. P 441/96 z dne 6.7.2000, P 441/96, št. DN 1360/89, DN št. 1876/88 in izjavo z dne 23.8.1999, ki je Okrajno sodišče V. ni upoštevalo pod št. P 441796.".

Tožbo je prvostopno sodišče zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, tožnik pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo, saj gre za civilno zadevo, za odločanje o njej je po Zakonu o sodiščih pristojno sodišče, ki sodi v civilnih zadevah (97. do 106. člen Zakona o sodiščih).

Tožnik v tožbi sicer ni določno navedel, kateri akt izpodbija, prvostopno sodišče pa je, glede na tožbeno vsebino in priložene listine, ugotovilo, da izpodbija sklep Višjega sodišča v C. z dne 1.6.2000, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v V., št. D 268/90 in sodbo Višjega sodišča v C., št. Cp 21/2000 z dne 15.6.2000, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v V., št. P 441/96.

Tožnik v pritožbi navaja, da je res poslal svoje pravno sredstvo, ki ga je laično poimenoval "tožba", na nepristojno sodišče. Vendar pa prvostopno sodišče, po njegovem mnenju, ne bi smelo tožbe preprosto zavreči, ampak bi, glede na dejstvo, da je do nepravilne vložitve "tožbe" prišlo zaradi njegovega pravnega neznanja, moralo njegovo vlogo odstopiti pristojnemu organu. Če bi njegovo vlogo prvostopno sodišče štelo kot pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, bi jo tako moralo odstopiti pristojnemu Vrhovnemu državnemu tožilstvu v L., če pa bi njegovo vlogo štelo kot revizijo zoper drugostopno odločbo Višjega sodišča v C., pa bi jo moralo poslati Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije oziroma prvostopnemu sodišču, ki bi jo poslalo v reševanje pristojnemu sodišču. S tem je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, zaradi česar meni, da je njegova pritožba utemeljena. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna in zakonita.

Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrglo tožbo v skladu s 3. točko 1. odstavka 34. člena ZUS, saj je pravilno ugotovilo, da tožnik z njo izpodbija sodbo sodišča v civilni zadevi, čemur tožnik niti ne ugovarja. Sodba pa ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Pritožbena navedba, da bi moralo prvostopno sodišče tožnikovo "tožbo" odstopiti pristojnemu organu (Vrhovnemu državnemu tožilstvu v L. ali Vrhovnemu sodišču RS) ni upoštevna. Prvostopno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, katero izredno pravno sredstvo je nameraval vložiti tožnik. Zato pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka v upravnem sporu ni podan.

Glede na to, da tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.