Administrative appeal dismissed because plaintiff failed to allege delay in second instance and submitted only first instance act.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the plaintiff's administrative lawsuit. The plaintiff filed a suit without attaching the contested administrative act and failed to explicitly claim that the second-instance organ's silence constituted a ground for the suit. The court ruled that the first-instance court correctly ordered the plaintiff to supplement the suit with the original administrative act and warned of the consequences of missing the appeal deadline.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 4. člen ZUS; 1. odstavek 29. člen ZUS: If a plaintiff does not allege that the second-instance organ's silence is the ground for the suit but merely refers to the first-instance administrative act without attaching it, the court must order the plaintiff to supplement the suit with the original administrative act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 548/98-5 z dne 25.1.1999.
[JEDRO]
Če tožnik v tožbi ne navede, da vlaga tožbo zaradi molka organa druge stopnje, pač pa se sklicuje le na upravni akt organa prve stopnje, tožbi pa tudi ne priloži prilog, je pravilen poziv za dopolnitev tožbe z izvirnikom ali kopijo upravnega akta, ki se izpodbija.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 5. točke 1. odstavka in v skladu s 3. odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožničino tožbo zaradi odprave odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L., Izpostave C. z dne 28.11.1996.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da po določbi 2. odstavka 4. člena ZUS upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. Tožnica s tožbo izpodbija upravni akt prve stopnje, zoper katerega je pritožba dovoljena. Sodišče je tožnico po določbi 1. odstavka 29. člena ZUS pozvalo, da tožbo dopolni s kopijo upravnega akta, ki se s tožbo izpodbija, in jo obenem opozorilo na posledice iz 2. odstavka istega člena. Tožnica je dne 12.1.1999 sodišču poslala kopijo odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L., Izpostave C. z dne 28.11.1996, zoper katero je, kot je razvidno iz pravnega pouka, dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance Republike Slovenije, Davčno upravo Republike Slovenije, Glavni urad v L.
V pritožbi uveljavlja tožnica pritožbena razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je v tožbi jasno navedla, da je vložila pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje in, da organ druge stopnje o njeni pritožbi ni odločil v zakonitem roku, na njeno zahtevo pa tudi ne v nadaljnjih sedmih dneh. Pritožbo in zahtevo za izdajo odločbe organa druge stopnje je priložila tožbi. Ker je bila pozvana, naj ponovno predloži kopijo upravnega akta, ki se izpodbija, je predložila tisti akt, ki je bil v postopku edini izdan. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in ga odpravi.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožničino tožbo.
Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je tožnica dne 27.3.1998 vložila tožbo, kateri ni priložila prilog. Tožbo je opredelila kot tožbo "zaradi odprave odločbe o odmeri davka od dejavnosti za leto 1995 in odločitve o stvari ". Po vsebini se tožbene navedbe nanašajo le na višino davčne osnove za leto 1995 in na zatrjevanje, da je pravilno napovedala dohodke, dosežene z opravljenjem dejavnosti v tem letu. S tožbenim zahtevkom je pod točko 1. predlagala odpravo odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L., Izpostave C. z dne 28.11.1996. Z dopisom z dne 8.1.1999, ki ga je sodišče prejelo dne 12.1.1999, je poslala kopijo navedene odločbe organa prve stopnje in navedla, da pošilja akt, zoper katerega je tožba naperjena.
Ker tožba nima prilog in ne vsebuje navedb, na katere se sklicuje pritožnica in zatrjuje, da iz njih jasno izhaja, da je vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tožnico po določbi 1. odstavka 29. člena ZUS pozvalo, da tožbo dopolni z izvirnikom ali s kopijo upravnega akta, ki se s tožbo izpodbija, in jo obenem opozorilo na posledice iz 2. odstavka istega člena. Iz pravnega pouka upravnega akta, ki ga je na poziv sodišča poslala tožnica, je tudi pravilno sklepalo, da je tožnica imela možnost vložiti pritožbo na Ministrstvo za finance, Davčno upravo Republike Slovenije, Glavni urad v L.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.