Appeal dismissed: Nullity claim fails unless specific statutory provision declares the error a ground for nullity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a nullity claim regarding a nationalization decision. The appellant argued the decision violated the Nationalization Law, but the court held that an obvious legal error does not automatically constitute a ground for nullity. The court ruled that only errors explicitly defined as grounds for nullity by specific statutory provisions can invalidate an administrative decision.
Legislator headnote
AI generated5. točka 267. člen ZUP/86; A nullity claim is admissible only if the error in the decision constitutes a ground for nullity explicitly prescribed by law; an obvious violation of substantive law is not a ground for nullity unless the substantive law specifically designates such violations as grounds for nullity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1185/96-6 z dne 3.2.1999.
[JEDRO]
Ničnostni razlog po 5. točki 267. člena ZUP (1986) je podan samo, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po zakonski določbi razlog za ničnost.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 17.6.1996, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Upravne enote B. z dne 27.9.1995. Z to odločbo je organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke za izrek o ničnosti odločbe o nacionalizaciji OLO B. z dne 26.12.1960, ki je bila izdana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNZGP). V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da uveljavljani ničnostni razlog iz 5. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) ni podan, ker za napake v odločbi o nacionalizaciji, ki jih uveljavlja tožeča stranka, zakon ne predvideva možnosti, da se nepravilna odločba izreče za nično.
Tožeča stranka v pritožbi ponavlja tožbene navedbe in vztraja pri svojih trditvah, da je bila odločba o nacionalizaciji izdana v nasprotju z določbami ZNZGP, saj podržavljeno premoženje ni spadalo v okvir tistega premoženja, za katerega je navedeni zakon določal podržavljanje. Ker je bila odločba o nacionalizaciji izdana v očitnem nasprotju z zakonom, je po mnenju tožeče stranke nična. Pravno stališče sodišča prve stopnje je nepravilno in zato tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe in sodbo oprlo na pravilno pravno in dejansko podlago. Ničnostni razlog po 5. točki 267. člena ZUP/86 je, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, podan le, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. Tudi očitna kršitev materialnega zakona ne predstavlja zakonskega razloga za izrek ničnostni odločbe, če materialni zakon take kršitve ne opredeljuje kot ničnostni razlog. Podlaga za podržavljanje je bil ZNZGP, ta predpis pa ne določa, da predstavljajo kršitve, ki jih uveljavlja tožeča stranka, ničnostni razlog.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.