Supreme Court quashes first-instance ruling for lack of factual basis in assessing planning law compliance.

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 55/00-13 z dne 18.4.2001 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Ker iz odločbe tožene stranke ni razvidno, na kakšni podlagi ugotavlja, da je sporna gradnja skladna s PUP, sodišče prve stopnje v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi z dne 5.1.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Upravne enote V. z dne 7.4.997, s katero je bilo M. in A.D. (prizadetima strankama v tem postopku) izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. štev. 101/5 in 101/6, k.o. Š. ob P., po lokacijski dokumentaciji, ki jo je februarja 1997 izdelal P., podjetje za urbanizem, projektiranje, inženiring in ekonomiko d.o.o., V. Iz odločbe tožene stranke izhaja, da je za območje nameravane gradnje v veljavi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 07 (Uradni vestnik občine V., št. 16/88 in 9/93, v nadaljevanju PUP). Zemljišče investitorjev leži v območju S 7/5 v morfološki enoti 1A/2. Po določbi 27. člena PUP je na tem območju dovoljena gradnja objektov za namen storitvene obrti in drugih spremljajočih objektov. Zato je gradnja nadomestne stavbe, kjer bo v kleti poslovni prostor (prodajalna tehničnega blaga) načelno dopustna. Po cesti, ki vodi do hiše tožnikov, promet kupcev ne bo potekal, saj so parkirni prostori za trgovino predvideni na drugem mestu. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe navaja, da se strinja z odločitvijo tožene stranke, prav tako tudi z njeno utemeljitvijo, zato dejanskih in pravnih razlogov ne ponavlja. Dodaja še, da je iz lokacijskega dovoljenja razvidno, da bodo bivalni pogoji tožnikov po spornem posegu ostali enako kvalitetni, kot pred njim. Brez zakonite osnove je trditev tožnikov, da je bila na tem mestu dovoljena samo gradnja stanovanjskih objektov. Poleg gradnje stanovanjskih objektov je namreč na tem območju dovoljena tudi gradnja objektov za namene storitvene obrti. Sporno lokacijsko dovoljenje je bilo torej izdano na veljavni pravni podlagi.

Tožnika vlagata pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navajata, da odločitve upravnih organov in prvostopnega sodišča temeljijo na ugotovitvi, da je dejavnost, ki jo bosta investitorja opravljala, dopustna. Ni pa presojeno, ali je dejavnost "grosistična trgovina tehničnega blaga", ki naj bi se izvajala na spornem območju, tudi obrtna dejavnost ter ali so bila v upravnem postopku pridobljena vsa potrdila, ki bi to dokazovala (obrtno dovoljenje). Obrtni zakon v 2., 3. in 4. členu določa, kaj je obrtna dejavnost in pogoje za njeno pridobitev, v 5. členu pa opisno določa, kaj se lahko šteje za obrtno dejavnost. Iz Obrtnega zakona jasno izhaja, da trgovinska dejavnost, zlasti pa ne grosistična, ne spada med obrtne dejavnosti in zato tudi ni navedena v "listah A in B", trgovci pa tudi niso člani Obrtne zbornice. Ker glede na navedeno ne gre za obrtno dejavnost, kakršno dovoljujejo prostorski načrti, je izdano lokacijsko dovoljenje nezakonito. Tožnika nikoli nista nasprotovala graditvi stanovanjskih prostorov, sta pa nasprotovala dejavnosti, ki bo kalila njun mir. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Prizadeti stranki M. in A.D. v odgovoru na pritožbo navajata, da PUP v 27. členu ne prepoveduje ureditev trgovine, za spremembo namembnosti pa izrecno dovoljuje prodajalno. Obrtni zakon določa, da je lahko obrtna dejavnost tudi storitvena dejavnost, kar je lahko tudi trgovina. Po cesti, ki vodi do hiše tožnikov, promet kupcev ne bo potekal. Ponovno izjavljata, da po občinski cesti in cesti tožnikov tovornjaki ne bodo vozili.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Določba 2. odstavka 54. člena ZUN med drugim določa, da se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, po 1.

odstavku 55. člena ZUN pa mora biti lokacijska dokumentacija med drugim pripravljena na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih. Da je bil za območje nameravanega posega v času odločanja prvostopnega upravnega organa v veljavi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 07 (PUP) in da zemljišče investitorjev leži v območju S 7/5 (in sicer v morfološki enoti 1A/2), kjer je po 3. členu PUP kot prevladujoča namembnost določena stanovanjska, ni sporno. Sporno pa je, ali je nameravana gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, v kleti katerega naj bi se izvajala grosistična prodaja tehničnega blaga, res skladna z določbami PUP, kot ugotavlja tožena stranka, sodišče prve stopnje pa ji pritrjuje. Toda iz odločbe tožene stranke ni razvidno, na kakšni podlagi tožena stranka ugotavlja, da je sporna gradnja skladna s PUP. V obrazložitvi svoje odločbe povzema le vsebino tiste točke 27. člena PUP, po kateri je v območju sporne lokacije dovoljena gradnja objektov za namene storitvene obrti in drugih spremljajočih objektov, kar naj bi kazalo na to, da je gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, v kleti katerega naj bi se izvajala grosistična prodaja tehničnega blaga, načelno dopustna. Biti pa mora skladna s PUP. Zato sodišče prve stopnje v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, po presoji pritožbenega sodišča ni imelo podlage za odločanje na seji in za zavrnitev tožbe (51. člen ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo brez presoje ostalih pritožbenih navedb in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.