Supreme Court dismisses appeal due to insufficient case value under transitional procedural rules.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the plaintiff's appeal against the second-instance court's decision regarding land use rights and property boundaries. The plaintiff had filed an appeal based on all grounds, but the court found the appeal inadmissible because the disputed property value of 3.00 SIT did not exceed the statutory threshold of 5.00 SIT required for review at the time. Consequently, the court applied transitional provisions of the Civil Procedure Act to the original 1986 lawsuit, ruling that the appeal could not proceed due to the low value of the subject matter.
Legislator headnote
AI generatedArticle 10 of the last amendment to the Civil Procedure Act; Article 392 of the Civil Procedure Act: Appeals in cases initiated before the new law's enactment are decided according to the old law, meaning appeals are inadmissible if the disputed value does not meet the statutory threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožnik je v tožbi z dne 28.8.1986 (in v pripravljalnem spisu z dne 4.2.1993, v katerem je postavil podrejeni zahtevek) ocenil vrednost spornega predmeta na 3,00 SIT. Po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 69/82) je bila revizija dovoljena le v primeru, če je vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presegla zneska 5,00 SIT (tedanjih 50.000 din). Ker v konkretnem primeru revizija glede na vrednost spora ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče po 392. čl. ZPP zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da toženec nedopustno posega v tožnikovo pravico uporabe na parcelah št. 3033/4 in 3061/2, vl.št. 549 in na prepoved bodočih posegov ter zaradi odstranitve ograje, betonske steze in dela rastlinjaka. Ugodilo pa je delno podrejenemu zahtevku in naložilo tožencu, da izroči tožniku navedeni parceli, v preostalem delu pa je tudi podrejeni zahtevek zavrnilo. Proti sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo, tožnikovi pritožbi pa je toliko ugodilo, da je tožencu naložilo odstranitev ograje in betonske steze ter mu prepovedalo bodoče posege na teh parcelah.
Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.
Revizija ni dovoljena.
Po 10.čl. zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 55/92), ki velja od 5.12.1992 dalje, se v reviziji zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, odloči po določbah Zakona o pravdnem postopku, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. Tožnik je v tožbi z dne 28.8.1986 (in v pripravljalnem spisu z dne 4.2.1993, v katerem je postavil podrejeni zahtevek) ocenil vrednost spornega predmeta na 3,00 SIT. Po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 69/82) je bila revizija dovoljena le v primeru, če je vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presegla znesek 5,00 SIT (tedanjih 50.000 din). Ker v konkretnem primeru revizija glede na vrednost spora ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče po 392.čl. ZPP zavrglo.