Slovenian Supreme Court dismisses appeal where long-term good faith possession established ownership without needing to prove wall usage.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a lower court ruling confirming ownership through long-term good faith possession. The appellant argued that a verbal agreement only covered a canal, not a wall, and failed to prove possession of the wall itself. The court held that the established fifty-year good faith possession of the land justified the ownership claim and the removal of the wall, rendering the specific usage of the wall irrelevant to the legal outcome.
Legislator headnote
AI generatedArticle 24 of the Law on Fundamental Property Relations; Article 393 of the Civil Procedure Act: Long-term good faith possession of land establishes ownership rights, making it unnecessary to examine the specific manner of use of structures built on that land.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Zaradi ugotovljenih okoliščin, da je imela tožeča stranka več kot petdeset let trajajočo dobroverno posest zemljišča, na katerem je napravila kanal in kamnit zid, se sodišču pri odločanju v priposestvovanju ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, če in na kakšen način je v navedenem obdobju uporabljala kamnit zid.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika vsak do polovice solastnika dela parcele št.35/3, ki se nahaja ob meji z njuno parcelo št.35/1 iste k.o. v širini 1 m v celotni dolžini navedene meje. Tožencema je naložilo izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na tožnika. Razen tega da morata toženca s suhega kamnitega zidu vzdolž meje odstraniti betonski zid širok 0,22 m in visok 0,70 m in v bodoče opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na tem delu. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek glede zidu in odstranitve betonskega zidu zavrne. V obrazložitvi revizije navaja, da je prišlo med pravnimi predniki strank le do dogovora o odstopu zemljišča za izkop kanala, ne pa tudi za gradnjo zidu. Tožeča stranka zatrjevane vsebine dogovora ni dokazala. Izkazana pa tudi ni njena dobroverna posest na zidu v teku potrebne priposestvovalne dobe. Tožeča stranka ni mogla pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču, ker gre le za podporni zid.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.
Revizijskih navedb, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, revizijsko sodišče ni upoštevalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).
Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pa tudi ni podan. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je bil pred drugo svetovno vojno med pravnimi predniki strank sklenjen usten dogovor, s katerim je prednik tožnikov odkupil del višje ležečega sosedovega zemljišča vzdolž meje. Po sklenitvi tega dogovora sta tožnika (oziroma njun pravni prednik) naredila vzdolž parcele št. 35/3 kanal in kamnit zid. Ob upoštevanju vseh okoliščin ugotavljata sodišči več kot petdeset let trajajočo dobroverno posest zemljišča in s tem v zvezi njegovo priposestvovanje. Iz tega naslova tožnika upravičeno zahtevata ugotovitev in vknjižbo njune lastninske pravice na spornem zemljišču ter tudi odstranitev betonskega zidu (ki ga je zgradila tožena stranka) in prepoved bodočih posegov. Tožena stranka nima prav, ko meni, da bi morala tožnika še posebej dokazati izvajanje svojih posestnih dejanj na zgrajenem kamnitem zidu. Bistvena je uporaba zemljišča s postavitvijo zidu v skladu z dogovorom. Glede na naveden razlog utemeljenosti zahtevkov tožeče stranke se sodiščem ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, če bi lahko tožeča stranka pridobila pravice do zemljišča tožencev tudi po določbi 24. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Zato revizijsko sodišče ni presojalo utemeljenosti zadevnih revizijskih ugovorov.
Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).