Slovenian Supreme Court dismisses appeal when a single value is given for multiple claims with different legal bases.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review against the second-instance court's decision upholding the nullity of three loan agreements. The appellant had filed a single, undifferentiated value of 3,000,000 SIT for all claims, despite the claims having distinct legal and factual foundations. The court ruled that providing one value for claims with different bases is legally equivalent to providing no value at all, thereby rendering the review inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 374, paragraph 2; Article 377 of the Code of Civil Procedure: A review is inadmissible if the plaintiff assigns a single value to claims with different legal bases, as this constitutes a failure to meet the requirement for specifying the value of the subject matter for each distinct claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Situacija v kateri je za zahtevke z različno podlago določena enotna (nediferencirana) vrednost spornega predmeta je z vidika dovoljenosti revizije enaka kot v primeru, ko vrednost spora sploh ni določena: revizija ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikove zahtevke glede ničnosti treh posojilnih pogodb in eventualni zahtevek, da se razveljavi posojilna pogodba z dne 23.5.2002.
2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča iz razlogov "zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka".
4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril.
Revizija ni dovoljena.
5.Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost treh posojilnih pogodb, ki so bile sklenjene v obliki notarskega zapisa. Prva pogodba je bila sklenjena 9.7.1999, druga 24.1.2002 in tretja 23.5.2002. Poleg tega je uveljavljal tudi eventualni tožbeni zahtevek, da se posojilna pogodba z dne 23.5.2002 razveljavi. Glede vseh zahtevkov je v tožbi navedel nediferencirano vrednost spornega predmeta 3.000.000 SIT (sedaj 12.518,77 EUR).
6.Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da mora tožnik v tožbi navesti vrednost spornega predmeta za vsak nedenarni zahtevek posebej, če imajo zahtevki različno podlago1 in ima navedba zgolj ene, skupne vrednosti spornega predmeta, enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Glede na to, da je tožnik zahteval ugotovitev ničnosti treh različnih pogodb, podrejeno pa še razveljavitev ene od pogodb, imajo uveljavljani zahtevki nedvomno različno dejansko in pravno podlago. Situacija v kateri je za zahtevke z različno podlago določena enotna (nediferencirana) vrednost spornega predmeta je z vidika dovoljenosti revizije enaka kot v primeru, ko vrednost spora sploh ni določena2: revizija ni dovoljena.
7.Vrhovno sodišče je zavrglo nedovoljeno revizijo na podlagi 377. člena v zvezi s drugim odstavkom 374. člena ZPP.
Op. št. 1: Primerjaj drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku. Op. št. 2: Primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča, ki je objavljeno v Poročilu VS RS, št. 2/93, stran 12.