Appeal dismissed; civil war disability status requires causal link between war events and health impairment.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1073/95-6 z dne 14.2.2001.

[JEDRO]

Za priznanje statusa civilnega invalida vojne so pomembne okoliščine, v katerih je prišlo do okvare zdravja, kot tudi vzročna zveza med vojnimi dogodki in nastalo okvaro zdravja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.5.1995, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Sekretariata za družbene dejavnosti Občine L. - C. z dne 15.12.1994. Z njo je navedeni prvostopni upravni organ v ponovljenem postopku zavrnil tožničino zahtevo za priznanje statusa civilnega invalida vojne.

V razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da v upravnem postopku izvedeni dokazi ne potrjujejo tožničinih navedb, da je v letu 1941, v izgnanskem taborišču v N., zaradi padca s kamiona (porinil naj bi jo pripadnik enote SS), utrpela okvaro organizma - epilepsijo. Zaslišana priča A.Z. je sicer potrdila, da je imela tožnica v taborišču "napade", ne pa tudi priča T.K. Zdravniška komisija II. stopnje, ki je proučila njeno zdravstveno dokumentacijo in tožnico tudi pregledala, v izvidu in mnenju epilepsije, ne ugotavlja. Ostale ugotovljene bolezni (arterijska hipertenzija, motena toleranca za glukozo, bleferospazem desno in posledični slabši vid na desnem očesu, stanje po histerektomiji, stres - inkontinenca in cervikalni sindrom vertebrobazilare) ter stanje po lažji možganski kapi leta 1972, pa niso v vzročni zvezi z vojnimi dogodki. Zato je bilo v upravnem postopku, po presoji sodišča prve stopnje, pravilno ugotovljeno, da tožnica ni dokazala, da bi navedene okvare organizma dobila zaradi vojnih dogodkov in pravilno odločeno, da ji uveljavljani status civilnega invalida vojne ne gre.

Tožnica se v pritožbi z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Navaja, da je zaradi štiriletnega trpljenja v nemškem taborišču utrpela okvare organizma, zaradi katerih je nepokretna. Zato meni, da ji uveljavljani status civilnega invalida vojne gre. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 1. člena Zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92, v nadaljevanju ZCIV) je civilni invalid vojne državljan Republike Slovenije, ki je kot civilna žrtev vojne na ozemlju Republike Slovenije dobil najmanj 20% okvaro organizma.

Civilna žrtev vojne je po določbi 1. odstavka 2. člena navedenega zakona nevojaška oseba, ki je zaradi vojnih dogodkov dobila trajno in funkcionalno okvaro organizma zaradi poškodbe ali bolezni oziroma poslabšanja bolezni. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so za priznanje statusa civilnega invalida vojne pomembne tako okoliščine, v katerih je prišlo do okvare zdravja, kot tudi vzročna zveza med vojnimi dogodki in nastalo okvaro zdravja. Ker tožničine bolezni oziroma okvare organizma, ki so izkazane z ustreznimi listinami, tudi po presoji pritožbenega sodišča, niso posledica vojnega dogodka, kar je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, ne morejo biti podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne v smislu navedenih zakonskih določb. Pritožbeni ugovori, s katerimi tožnica smiselno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, zato niso utemeljeni.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.