Appeal dismissed because prior final decisions on denationalization covered the disputed basement and attic spaces. The court ruled that reclassifying these areas as shared ownership was not part of the denationalization process. Consequently, the matter was already legally resolved and could not be reopened. The appeal was rejected as the issue was fully adjudicated in previous final rulings. The court held that the matter was already legally resolved and could not be reopened. The appeal was rejected as the issue was fully adjudicated in previous final rulings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 603/99-8 z dne 20.12.2000.

[JEDRO]

Ker je bilo s pravnomočnima odločbama odločeno tudi o podstrešju in kleti kot skupnih delih hiše, ki so bili kot solastnina etažnih lastnikov vrnjeni tudi tožniku v pripadajočem deležu, je bilo tudi o tem že pravnomočno odločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 1.3.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote L., Izpostave-C. z dne 27.5.1998. Z njim je zavrgla tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo skladišča v kleti v izmeri 38 m2, skladišča na podstrešju v izmeri 64 m2, vse v hiši ... V obrazložitvi sodbe sodišče pritrjuje ugotovitvam tožene stranke, da je organ prve stopnje že odločil o denacionalizacijskem zahtevku za vrnitev nepremičnin v stavbi ..., in sicer z delno odločbo z dne 23.3.1995, ki je prav tako postala pravnomočna 14.4.1995 in z dopolnilno odločbo z dne 7.3.1996, ki je tako postala pravnomočna že v letu 1996. S tem je tudi po njegovi presoji v celoti pravnomočno odločeno o nepremičninah, ki so bile podržavljene. Dejstvo, da je prvostopni organ odločil o denacionalizaciji podržavljenih nepremičnin v celoti in da je ta odločitev pravnomočna, priznava tudi tožnik v tožbi. Njegov ugovor, da bi moral organ prve stopnje odločiti o zadevi drugače, ker skladiščni prostor na podstrešju nikoli ni predstavljal skupnega prostora, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Ker je nesporno, da je prvostopni organ z delno odločbo z dne 23.3.1995 in z dopolnilno odločbo z dne 7.3.1996 odločil o celotnem denacionalizacijskem zahtevku, ki se je nanašal na nepremičnine ..., parc. št. 402, z.k. št. 1201 k.o. T. in je ta odločitev postala pravnomočna, ni mogel ponovno odločiti o isti zadevi. Pravnomočnost pa sanira tudi morebitne napake v postopku. Sporni prostor je bil upravičencu vrnjen v deležu, ker je upravni organ štel, da predstavlja skupni prostor večstanovanjskega objekta, torej objekta v etažni lastnini.

V pritožbi tožnik trdi, da je z vlogo z dne 3.4.1995 predlagal izdajo dopolnilne odločbe, ki bi upoštevala dejanski obseg poslovnih prostorov pred podržavljenjem s skladiščem na podstrešju in skladiščem v kleti, z dvema delavniškima lopama na dvorišču in samim delavniškim dvoriščem za skladiščenje cevi in za montažno dejavnost. Z dopolnilno odločbo, ki jo je prvostopni upravni organ izdal 7.3.1996 je le delno popravil te nepravilnosti, saj ni v celoti upošteval tožnikovega predloga. Za popravo teh pa ni potrebna odprava odločbe, temveč samo izdaja nove dopolnilne odločbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik ne ugovarja ugotovitvi, da je bilo o denacionalizacijskem zahtevku za vrnitev dela nepremičnine - stavbe ... v L. s stavbnim zemljiščem parc. št. 402 z.k. vložek št. 1201 k.o. T. odločeno z odločbama z dne 23.3.1995 in z dne 7.3.1996. Z njima so bili upravičencem vrnjeni podržavljeni poslovni prostori, njim pripadajoči skupni prostori, deli in naprave v hiši ..., ustrezni del na stavbnem zemljišču ter dve lopi na dvorišču. Ker tožnik v pritožbi ne ugovarja, da bi navedeni odločbi ne postali pravnomočni, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ponovno odločanje o istem denacionalizacijskem zahtevku, ni mogoče.

Ker je bilo z navedenima pravnomočnima odločbama odločeno tudi o podstrešju in kleti kot skupnih delih hiše ... v L., ki so po 12. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 91/94 in 23/96-SZ) kot solastnina vseh etažnih lastnikov vrnjeni tudi tožniku v pripadajočem deležu, je bilo tudi o tem že pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da ni mogoče o tem ponovno odločiti, niti to ne more biti predmet dopolnilne odločbe. Sprememba solastnine v etažno lastnino in določitev deležev na njej pa sploh ni stvar denacionalizacijskega postopka, ampak je to stvar sporazuma med solastniki oziroma na njihov predlog to rešuje sodišče splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.