Appeal dismissed; administrative ban upheld despite pending business license application under ZGD.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1139/97-8 z dne 20.1.1999.

[JEDRO]

Inšpektor izda odločbo, s katero prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja, čeprav si stranka še ni pridobila odločbe po 4. členu ZGD.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 65/97, nadalje: ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.4.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorata RS, enota K., izpostava Š.L. z dne 14.1.1997, s katero je prvostopni organ odločil, da se Gospodarski družbi T. d.o.o., Ž., v poslovnih prostorih v Š.L. na Š. ulici 2, prepoveduje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno, dokler si za svojo dejavnost v navedenih poslovnih prostorih ne bo pridobila odločbe pristojnega upravnega organa Upravne enote Š.L. o izpolnjevanju pogojev po določilu 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (1. točka izreka), da mora biti odločba izvršena takoj po njenem prejemu (2. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve (3. točka izreka) in da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je tožeča stranka že začela opravljati svojo dejavnost trgovine na drobno, ne da bi bila pred tem izdana odločba o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti. Pogoje za opravljanje trgovske dejavnosti določa 12. člen Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93), po 22. členu pa lahko pristojni tržni inšpekcijski organ z odločbo začasno prepove trgovcu opravljati trgovsko dejavnost, če ugotovi, da prodajni objekti ne izpolnjujejo predpisanih minimalnih tehničnih in drugih pogojev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato po oceni sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Ne strinja pa se z njenim stališčem, da je bil z odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti razveljavljen sklep o prekinitvi postopka v zvezi s pridobitvijo dovoljenja po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 - nadalje:

ZGD), ki ga je prvostopni organ izdal dne 23.6.1995. Iz upravnih spisov je razvidno, da postopek o ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti sicer teče pri Upravni enoti Š.L. Sklep o prekinitvi postopka, ki ga je izdal prvostopni organ in o zakonitosti katerega se sodišče ne opredeljuje, saj ni predmet tega spora, se torej nanaša na drug postopek, zato ni oviral izdaje izpodbijane odločbe.

V svoji pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS ter navaja, da organ ne more prekiniti postopka, ki se vodi pred drugim organom. Tržni inšpektor tega ni storil, temveč je prekinil svoj postopek v zvezi z nadzorom opravljanja trgovske dejavnosti, za katerega je pristojen. Iz sklepa o prekinitvi postopka je razvidno, da ga je izdal isti organ, ki je kasneje izdal odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, sklepa imata isto opravilno številko, iz sklepa pa je razviden tudi razlog prekinitve postopka, to je rešitev predhodnega vprašanja. Če bi sodišče pravilno ugotovilo, da je sklep o prekinitvi postopka še vedno v veljavi, bi moralo odpraviti odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, saj je bila izdana v času, ko je bil postopek prekinjen. Poleg navedenega so vsi minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti v poslovnih prostorih izpolnjeni, zato ni podana pravna podlaga za prepoved opravljanja dejavnosti, kot jo navaja sodišče. Tožeča stranka priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 4. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74), ki je veljal v času izdaje prvostopne in drugostopne odločbe, izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja brez ustreznega dovoljenja. V tem primeru lahko tudi odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve (3. odstavek 9. člena istega zakona). Glede na dejansko stanje, ki ga tožeča stranka sama navaja, torej da še ni pridobila odločbe po 4. členu ZGD, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, kljub napačno navedeni pravni podlagi.

Kot je to razvidno iz sklepa o prekinitvi postopka z dne 23.6.1995, se sklep nanaša na postopek pridobitve odločbe po 4. členu ZGD. Toda ta postopek ter sklep o prekinitvi tega postopka nista predmet tega upravnega spora. V tem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti z dne 14.1.1997, ki je bila izdana v postopku nadzora, ki ga izvaja tržna inšpekcija na podlagi Zakona o tržni inšpekciji, kot je tožeči stranki že pojasnilo prvostopno sodišče. Čeprav je sklep izdal isti organ pod isto opravilno številko, ne gre za isti postopek, zato postopek zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti s sklepom z dne 23.6.1995 ni bil prekinjen, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče o predlogu za povrnitev stroškov postopka ni odločalo, saj glede na določbo 3. odstavka 23. člena ZUS trpi v upravnem sporu vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.