Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 368/93 ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.368.93 AI generated

Appeal dismissed; maintenance claim rejected as circumstances for support payment did not change.

Case Number Sodba II Ips 368/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance judgment that rejected the wife's claim to terminate alimony. The husband argued that his financial situation had deteriorated due to age and illness, while the wife claimed she was unfit for work and relied on social aid. The court ruled that the husband failed to prove new circumstances justifying a change in the previously established support amount. Consequently, the court held that the lower courts correctly applied the law and the appeal was unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 5. odstavek 132. člen; Revizijsko sodišče preverja le pravilnost uporabe materialnega prava na podlagi ugotovitev nižjih sodišč in zavrne revizijo, če tožnik ni dokazal spremembe okoliščin za določitev preživnine.

Keywords

AI generated
maintenance claim alimony termination changed circumstances supreme court review family law dispute

Cited Legislation

AI generated
5. odstavek 132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
390. člen ZPP
3. odstavek 385. člen ZPP
393. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ker tožnik ni dokazal, da so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, je v obravnavani sodbi bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ukinitev preživnine, ki jo plačuje toženki in ki je nazadnje valorizirana z obvestilom CSD z dne 1.8.1991 na 1.912,00 SIT mesečno in sicer od 1.12.1991 dalje.

Tožnik se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil, vendar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi. Že med trajanjem zakonske zveze je toženka hodila delat k nečaku. Pomagala je tudi oskrbovati svojo sestro, nečakovo mamo. Domov je prihajala le prespat in za moža ni skrbela. Zato je za razvezo kriva sama in sama se je preselila k nečaku, od tožnika pa zahteva preživnino. Tožnik prejema nekaj manj kot 22.000,00 SIT pokojnine, toženki pa plačuje 10.350,00 SIT preživnine. Toženka prejema še socialno pomoč, pomagal pa bi ji lahko tudi nečak, saj mu je vsa leta delala na posestvu. Sodišče ni prav ugotovilo višine preživnine, saj ni upoštevalo, da je tožnik star, obnemogel in ne more obdelovati zemlje, katere sta lastnika oba s toženko ter da ima sam zdaj manj denarja.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene krišitve določb pravdnega postopka se upoštevajo le, če so izrečno uveljavljane in tožnik ne uveljavlja nobene.

Revizijsko sodišče opravi preizkus pravilne uporabe materialnega prava na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP). Zato ne sme upoštevati tistih revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje. Tako ostanejo neupoštevne revidentove trditve, da je toženka že pred razvezo delala pri nečaku, da mu je pomagala pri negovanju matere in da je sama kriva za razvezo zakonske zveze.

V zvezi s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava pa je potrebno revidentu odgovoriti, da kot je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, toženkin nečak ni dolžan preživljati svoje tete, ki je za delo nesposobna. Tožnik še zatrjuje, da zaradi nizke invalidske pokojnine ne zmore toženki plačevati preživnine. Tudi s to trditvijo tožnik ob nasprotno ugotovljenih dejstvih in vezanosti revizijskega sodišča na dejansko stanje (3.odstavek 385.člena ZPP) ne more uspeti. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da poleg svoje pokojnine tožnik hasnuje še celotno posestvo pravdnih strank, toženka pa je za delo nesposobna. Ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje ni ugotovilo, da bi bil tožnik fizično sposoben obdelovati posestvo, ampak da ga ima sam v posesti, zato so protispisne tožnikove trditve, da njegovega slabega zdravstvenega stanja sodišče ni upoštevalo. Revident še očita toženki, da prejema socialno podporo, česar pa sam ne prejema. Toženka prejema družbeno pomoč ravno zaradi majhne preživnine, in ker drugih prejemkov nima, zato tega dejstva ni mogoče šteti toženki v breme.

Ker tožnik ni dokazal, da so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena (določilo 5.odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, preč. besedilo objavljeno v Uradnem listu SRS št. 14/89), je v obravnavani sodbi bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).