Supreme Court dismisses appeal when roof repairs involve structural elements requiring a building permit instead of just notification.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1198/96-10 z dne 9.12.1998.

[JEDRO]

Če je bilo v postopku ugotovljeno, da bo poseženo v konstrukcijske elemente objekta, potem ne zadošča priglasitev del, ampak je potrebno lokacijsko dovoljenje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.7.1996. Z njo je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L. z dne 23.2.1995. Z njo je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožnika za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del na gospodarskem poslopju na parc. št. 185 k.o. J. vrh v V.g.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka oprla svojo odločitev na določbo 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93). Ta določa, da upravni organ, pristojen za urejanje prostora, izda investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.

V 51. členu ZUN so našteta dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje: tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov, za postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno ter za postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in drugih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del. Na podlagi 3. odstavka istega člena je bilo sprejeto Navodilo o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma za posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (v nadaljevanju navodilo, Uradni list SRS, št. 27/85).

Navodilo v 4. členu določa, da se za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, štejejo dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako: da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled, da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta, da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij in da se z adaptacijo ne spreminja usoda namembnosti objekta.

Tožnik je v vlogi 12.5.1995, s katero je priglasil nameravana dela na gospodarskem poslopju na parc. št. 185 k.o. J. vrh v naselju V.g., navedel, da namerava zamenjati slamnato kritino z rdečimi salonitkami, zamenjati ostrešje, ustrezno statično podpreti konstrukcijo strehe in izvesti vsa dodatna dela, ki bodo potrebna pri navedenih vzdrževalnih delih strehe. Prvostopni organ je 6.7.1995 opravil ogled na kraju samem. Ugotovil je, da nameravana dela presegajo vzdrževalna dela, ker je sporni objekt tako dotrajan, da bi ga bilo potrebno porušiti, za novo gradnjo pa se mora pridobiti lokacijsko gradbeno dovoljenje.

Navedeno izhaja tudi iz priloženih fotografij spornega objekta tožnika. Objekt je zaradi različnih zunanjih dejavnikov zelo uničen, čemur tudi tožnik ne oporeka.

Njegova obnova bi, glede na njegovo stanje, posegla v konstrukcijske elemente. To pa presega dela, navedena v 4. členu navodila, kjer je med drugim določeno, da se z adaptacijo ne sme posegati v konstrukcijske elemente. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo izpodbijane odločbe, da je tožnik nameraval priglasiti dela, ki presegajo dela iz 4. člena navodila in bi za tak poseg v prostor potreboval lokacijsko dovoljenje. Zavrača ugovor tožnika, da ne namerava porušiti objekta, da bi opravil le nujna vzdrževalna dela in da bi obnovil le tiste elemente strehe, ki so porušeni in dotrajani. Na odločitev sodišča v tem upravnem sporu ne morejo vplivati.

Nameravana dela so take narave, za katera si je potrebno pridobiti drugo vrsto upravnega dovoljenja - lokacijsko dovoljenje.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je priglasil le nujna vzdrževalna dela, to je popravilo strehe, da ne bi zamakalo objekt. Obstaja nevarnost, da bo prišlo do porušenja. Ni priglasil adaptacijskih del. To je očitno razvidno tudi iz fotografij objekta, ki se nahajajo v upravnem spisu in tudi izvedeniškega mnenja B.T. z dne 22.7.1996. Popravilo strehe (zamenjava nekaterih nosilnih leg in špirovcev) ne predstavlja posega v konstrukcijske elemente. Gre za staro gospodarsko poslopje. Vse razen obnove strehe se ne spreminja. Niti ne namen uporabe. Zahtevati za popravilo strehe lokacijsko in gradbeno dovoljenje in to za pomožni objekt - staro gospodarsko poslopje, ki predstavlja za tožnika tudi etnografsko vrednost, pri čemer prvostopni organ celo navaja, da bi bilo objekt porušiti, kar pomeni, da naj bi tožnik nato prosil za nadomestno gradnjo, česar ne namerava storiti, ker za to ni nobene osnove, je ekonomski nesmisel. To je tudi v nasprotju z namenom citiranega navodila. Gre le za to, da se ohrani to, kar je in prepreči nadaljnje propadanje. Prvostopno sodišče vsega tega ni ocenilo. Ni upoštevalo stanja objekta, ki izhaja iz fotografij, niti ne izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca B.T. z dne 22.7.1996. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta v izpodbijani sodbi in odločbi podrobno navedla razloge svoje odločitve, vključno z razlogi, zaradi katerih so ugovori tožnika neutemeljeni. Navedeni razlogi so skladni s podatki spisa in z določbami obeh predpisov, na katere se sklicujeta sodišče in tožena stranka. Zato se pritožbeno sodišče strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe.

Zaključek, da gre za poseg, za katerega je potrebno lokacijsko dovoljenje, temelji na tožnikovi vlogi, na fotografijah in na opravljenem ogledu. Vse navedeno je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za zaključek, da bo pri obnovi objekta poseženo v konstrukcijske elemente. Zato tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni posebej ocenilo izvedeniškega mnenja, na katerega se tožnik sklicuje v pritožbi. Glede na določbo 3. odstavka 14. člena Zakona o upravnem sporu, po katerem stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, gre za neupoštevno tožbeno novoto. Zato sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, če navedenega mnenja ni posebej presodilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.