Court allows appeal, revoking first-instance judgment for improper application of agricultural land law regarding compensation calculation.

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, št. U 1339/96-5 z dne 8.10.1998, se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

[JEDRO]

Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS št. 59/96) določa, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi;

morebitne razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč pa se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč. Če je bila navedena razlika določena v cenilnih enotah, gre za nepravilno uporabo zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 16.5.1996. Z njo je ta, na pritožbo tožnika, odločbo Oddelka za gospodarstvo, finance in urejanje prostora občine A. z dne 15.2.1993, v delu, ki se nanaša na tožnika, spremenila tako, da je v 1. točki izreka določila novo vrednost dodeljene parc. št. 1588 k.o. B., ki znaša 427.876 cenilnih točk. Hkrati je odločila, da znaša razlika med vloženim in dodeljenim zemljiščem 17.505 cenilnih enot. Izplača se tožniku v denarju po pravnomočnosti odločbe, pri čemer se vrednost cenilne enote valorizira glede na splošno gibanje cen. V preostalem delu jo je zavrnila.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da v podatkih upravnih spisov ni podlage za dvom v pravilnost ugotovitve o vrednosti in površini zemljišč, vloženih v komasacijskih sklad, in dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Ta ugotovitev ima podlago v mnenju izvedenca, na katerega se tožena stranka izrecno sklicuje in tožnik s tem v zvezi ne navaja konkretnih ugovorov.

Njegov ugovor, da je vrednost zemljišča, ki jo je ugotovila tožena stranka, samo trenutna, ker se stanje zemljišča zaradi slabe in nedokončane melioracije slabša, zaradi česar ni mogoče določiti točne vrednosti zemljišča, ne more vplivati na odločitev. Ostalih odločilnih dejanskih okoliščin o številu parcel, lokacijah novo dodeljenih zemljišč ter njihovo obliko tožnik ne izpodbija. Nova razdelitev je bila zato opravljena v skladu s pogoji 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86, prečiščeno besedilo).

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Nikoli ni pristal na to, da mu je dodeljena prav parc. 1588. Melioracija, izvedena pred komasacijo, ni bila opravljena strokovno. Drenaže, ki naj bi zemljišče osušile, v ilovici niso funkcionirale. Prisiljen je bil parcelo na lastne stroške splanirati tako, da je sedaj izbočena in da z nje voda odteka. Stanje parcele je rezultat njegovega dela, ne pa melioracije. Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da drenaže ne bodo večno funkcionirale. Vse to bi se moralo upoštevati pri cenitvi in biti podlaga za pravilno vrednotenje. Izvedenec ni upošteval njegovih pripomb. Odločba o komasaciji, ki ne obravnava teh problemov, je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti. Predlaga razveljavitev sodbe in ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

O sporni novi razdelitvi zemljišč je bilo odločeno na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 p.b. 17/86), ki je bil z odločbo Ustavnega sodišče Republike Slovenije št. U-I-184/9 z dne 14.9.1995 (Uradni list RS, št. 58/95) razveljavljen. Toda med upravnim sporom je bil uveljavljen tudi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96), ki v prehodni določbi 115.

člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi (1. odstavek). Drugi odstavek istega zakona, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-26/97-8 z dne 13.7.2000 (Uradni list RS, št. 68/2000), določa, da se morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na njegovi podlagi tudi ne v odločitev tožene stranke, da prejme tožnik za razliko v skupni vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem v komasacijskem postopku denarno odškodnino. Toda v konkretnem primeru iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke izhaja, da je bila komasacijskemu udeležencu (tožniku)

navedena razlika ugotovljena v cenilnih enotah. Ne izhaja torej, da je bila odškodnina določena po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Ker je bil v konkretnem primeru materialni predpis (v navedenem obsegu) nepravilno uporabljen in (zato) dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo na podlagi določbe 74. člena Zakona o upravnem sporu in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.