Appeal dismissed; applicant failed to substantiate urgent relief grounds in initial request under ZUS Art. 69(2).

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 216/2000-15 z dne 14.9.2000.

[JEDRO]

Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo začasne odredbe ter jih verjetno izkazati.

[OBRAZLOŽITEV]

V tem upravnem sporu je izpodbijana odločba z dne 26.6.2000, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Območne geodetske uprave C., Izpostave C., z dne 27.12.1999 (1. točka izreka) in pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Območne geodetske uprave C., Izpostave C. z dne 7.1.2000 (2. točka izreka). V tožbi in njeni razširitvi je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe, ki jo je upravno sodišče zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožeča stranka predlagala, da sodišče z izdajo začasne odredbe odloži zemljiškoknjižno izvedbo prvostopne odločbe o parcelaciji, do pravnomočne rešitve zadeve v upravnem sporu. Ker je sodišče ugotovilo, da v spornem primeru ne gre za akt, ki bi se izvrševal po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, saj se parcelacijska dejstva vpisujejo v zemljiško knjigo na podlagi Zakona o zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, je presojalo, ali so podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Ta določa, da lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Sodišče je presodilo, da v obravnavanem primeru tožeča stranka ni izkazala nobenega od zakonsko določenih pogojev, to je, da bi zaradi vpisa spornih dejstev v zemljiško knjigo tožeči stranki lahko nastale hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Navedba tožeče stranke v zahtevi, da je podano grozeče nasilje, ker je dne 16.8.1999 prizadeta stranka posegla z rovokopačem v pot, je po presoji sodišča neopredeljena.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da želi z začasno odredbo preprečiti vpis sporne poočitve v zemljiško knjigo, ker ta zajema 634 m2 zemljišča tožeče stranke, ki je ograjeno in nad 20 let v posesti tožeče stranke. To zemljišče je vitalnega pomena za tožečo stranko (celo del dvorišča). Če bi to zemljišče pridobila tretja oseba z zaupanjem v zemljiško knjigo, bi imelo to za tožečo stranko hujše posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ter izda začasna odredba.

Prizadeta stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je presojalo zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS in ugotovilo, da uveljavljanega zakonskega pogoja, verjetne potrebe za odvrnitev grozečega nasilja, tožeča stranka ni izkazala. Tožnica v pritožbi tem ugotovitvam konkretno ne ugovarja. Pač pa navaja okoliščine, s katerimi zatrjuje obstoj drugega zakonskega pogoja, to je hujših škodljivih posledic. Ker teh okoliščin tožnica v zahtevi ni uveljavljala, jih prvostopno sodišče ni presojalo, zato tožnica tudi s pritožbo ne more uspeti. Tožnik mora namreč že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajati vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo začasne odredbe, ter jih verjetno izkazati. V tem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča tožnica sploh ni z ničemer verjetno izkazala potrebe za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.