Supreme Court dismisses appeal confirming that the economic affairs organ was competent for temporary order in nationalization cases.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 984/96-7 z dne 4.6.1998.

[JEDRO]

Na podlagi priložene odločbe o podržavljenju zasebnega gospodarskega podjetja je bil za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka pristojen občinski upravni organ za gospodarstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sekretariat za gospodarstvo občine L. - C. je s sklepom z dne 2.9.1993 zavrgel tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim naj bi se podjetju V. L. - okolica prepovedalo razpolaganje z nepremičnino, parc. št. 250 k.o. S.P. predmestje II. del (Š.) in prepovedalo lastninsko preoblikovanje podjetja ter naložilo, da se navedena nepremičnina izloči iz lastninskega preoblikovanja. Dne 23.10.1995 je tožnik pri toženi stranki vložil zahtevo za odpravo tega sklepa po nadzorstveni pravici, ker ga naj bi izdal nepristojni organ. Tožena stranka je z odločbo z dne 22.5.1996 zahtevo zavrnila, ker za odpravo sklepa po nadzorstveni pravici ni podlage v zakonu. Tožnikovo tožbo zoper navedeno odločbo je upravno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo iz drugih razlogov. Navedlo je, da lahko odpravo odločbe po nadzorstveni pravici kot izredno pravno sredstvo uveljavlja stranka zaradi razlogov, navedenih v 263. členu ZUP, med drugim tudi zaradi razloga, ki ga je navedel tožnik, ker je odločbo izdal nepristojni organ (1. točka 1. odstavka tega člena). Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik predlagal začasno odredbo zaradi zavarovanja zahtevka za vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno njegovemu pravnemu predniku po Zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Glede pristojnosti za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe se ZLPP sklicuje na določbe ZDen. Po določbi 54. člena ZDen je za odločanje o denacionalizaciji podržavljenih zasebnih gospodarskih podjetij pristojen upravni organ za gospodarstvo. Ker je za vprašanje, kateri organ je stvarno pristojen za odločanje o denacionalizaciji in o zavarovanju zahtevka za denacionalizacijo, pomemben predmet podržavljenja, to pa je bilo podjetje, je bil stvarno pristojen organ za odločanje o tožnikovem predlogu upravni organ, pristojen za gospodarstvo, ki je o zadevi odločil. Zato razlog, zaradi katerega tožnik predlaga odpravo spornega sklepa po nadzorstveni pravici, ni podan.

Tožnik v pritožbi uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V obravnavani zadevi je šlo za podržavljenje dveh različnih premoženj. Kot potomec obeh lastnikov, očetovega in materinega premoženja, je vložil dve zahtevi za denacionalizacijo. Za očeta kot upravičenca je vložil zahtevo za denacionalizacijo zasebnega premoženja P.R., Veletrgovina ... in sicer 6.12.1993 na Sekretariat za gospodarstvo občine L. - C.. Za mater kot upravičenko pa je vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ob podržavljenju vpisanih v vl. št. 148 k.o. S.P. predmestje II. dne 7.12.1993 na Sekretariat za urejanje prostora Občine L. C.. Za zavarovanje tega zahtevka za denacionalizacijo nepremičnine je vlagatelj predlagal 5.3.1993 izdajo začasne odredbe na Komiteju za urejanje prostora in ta predlog je dne 2.9.1993 zavrgel drug organ - Sekretariat za gospodarstvo občine L. C.. Zato je tožnik pri toženi stranki vložil zahtevo za odpravo sklepa sekretariata za gospodarstvo po nadzorstveni pravici, ker je štel, da je sklep izdal stvarno nepristojni organ.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da izpodbijana sodba izhaja iz zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker je bila k zahtevi za izdajo začasne odredbe priložena le odločba o podržavljenju zasebnega gospodarskega podjetja, je bil za odločanje o zahtevi za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka na podlagi 2. točke prvega odstavka 54. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93)

pristojen občinski upravni organ za gospodarstvo. Prav ta pa je izdal sklep o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe. Navedena zakonska določba je bila sicer kasneje spremenjena, vendar ta sprememba ne vpliva na odločitev v tej zadevi. Zato pritožbeno sodišče zavrača ugovor, da je v postopku izdaje začasne odredbe odločal nepristojni organ. Tudi trditev v pritožbi, da sta bili podržavljeni dve vrsti premoženja, ne vpliva na odločitev. Že v predlogu za izdajo začasne odredbe po ZLPP je moral predlagatelj verjetno izkazati dejansko in pravno podlago. To je izkazoval z vloženo zahtevo za denacionalizacijo in priloženimi listinami. Toda tožnik, razen odločbe o podržavljenju zasebnega podjetja z dne 11.1.1954, drugih listin ni predložil, niti ni do takrat vložil zahteve za denacionalizacijo. Ni pa bistveno, na kateri občinski upravni organ je naslovil vlogo, če je vsebina vloge kazala na pristojnost občinskega upravnega organa za gospodarstvo.

Vrhovno sodišče je na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.