Appeal allowed; failure to decide on opposing party's appeal does not invalidate administrative act.

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča RS, Ljubljana, opravilna št. U 589/97-9 z dne 3.3.1999 se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

[JEDRO]

Če tožena stranka ne odloči tudi o pritožbi druge stranke (z nasprotnim interesom) zoper isto odločbo prve stopnje, to ni takšna kršitev postopka, ki bi mogla sama zase vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 24.3.1997 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostave C. z dne 5.6.1996, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki vrne z vzpostavitvijo lastninske pravice podržavljeni del nepremičnine, ki v naravi predstavlja poslovni prostor v pritličju stavbe na C.M. trgu 17 v L. v izmeri 59,77 m2 in temu poslovnemu prostoru pripadajoči delež na skupnih prostorih, delih in napravah in ustrezen delež na zemljišču parc. št. 336/1, parc. št. 336/2 in 336/3 ter zemljišče parc. št. 14, vse vl. št. 86 k.o. L.-M.

V obrazložitvi sodbe prvostopenjsko sodišče navaja, da je potrebno tožbi ugoditi in skladno s 60. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS/97) odpraviti izpodbijani akt, vendar ne zaradi tožbenih razlogov, ampak zato, ker sodišče ne more presoditi zakonitosti odločbe tožene stranke. Prvostopenjsko sodišče namreč ugotavlja, da zoper delno odločbo upravnega organa prve stopnje ni vložila pritožbe le tožeča stranka, ampak tudi Mestna občina L. - zavezanka v denacionalizacijskem postopku, o kateri z odločbo tožene stranke ni bilo odločeno.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno ravnalo, ko ni presojalo materialne pravilnosti odločbe tožene stranke, ker naj to ne bi bilo mogoče zaradi pritožbe Mestne občine L., o kateri ni odločeno.

Sodišče prve stopnje je po mnenju tožeče stranke prezrlo, da je Mestna občina L. dne 6.12.1996 svojo pritožbo zoper delno odločbo upravnega organa umaknila, o čemer je tožena stranka dne 10.12.1996 izdala tudi sklep. Sodišče prve stopnje je tako po mnenju tožeče stranke izhajalo iz napačne predpostavke, da je potrebno odločbo odpraviti že zaradi tega, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, vsebinskega dela tožbe, ki se je nanašal na zahtevo po odločitvi tudi o delu podržavljene nepremičnine, o katerem ni bilo odločeno z odločbama tožene stranke in upravnega organa prve stopnje ter o vprašanju datuma pravnomočnosti delne odločbe upravnega organa prve stopnje, pa naslovno sodišče ni obravnavalo. Prilaga kopiji umika pritožbe Mestne občine L. z dne 2.12.1996 in sklepa tožene stranke o ustavitvi pritožbenega postopka z dne 10.12.1996. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, kot je predlagano v tožbi oziroma podrejeno, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu jo vrne v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani akt izven tožbenih razlogov, in sicer iz razloga, ker z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ni bilo odločeno tudi o pritožbi Mestne občine L. Presodilo je torej, da je tožena stranka s tem, ko ni odločila o pritožbi Mestne občine L., tako kršila pravila postopka, da ni mogoče presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe, zato jo je odpravilo brez presoje tožbenih navedb. Pritožbeno sodišče se s takšno presojo sodišča prve stopnje ne strinja. Ne samo da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj naj bi to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločbe, ki je bila izdana na pritožbo tožeče stranke, ampak niti ni navedlo, katero določbo ZUP naj bi tožena stranka s tem kršila. Ne glede na to, da tožeča stranka v pritožbi navaja, da nerešene pritožbe sploh ni, ker je bila umaknjena, bi tudi sicer opustitev tožene stranke, če ne bi odločila tudi o pritožbi druge stranke (z nasprotnim interesom) zoper isto odločbo prve stopnje, pomenila kvečjemu kršitev postopka o roku za izdajo odločbe o pritožbi te druge stranke, ni pa to kršitev postopka, ki bi mogla sama zase vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS/97) pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.