Administrative court dismissed appeal for remand due to factual inconsistency between administrative decision and court ruling.

Pritožbi se ugodi, sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1541/96-8 z dne 30.4.1999 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče pri zavračanju denacionalizacijske zahteve ne more izhajati iz drugačnega dejanskega stanja, kot pa je bila to podlaga pri odločanju upravnega organa. Presojo zakonitosti mora opraviti v okviru dejanskega stanja iz upravnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 17.9.1996. Z njo je ta, sklicujoč se na oporoko tožnikovega očeta z dne 12.2.1926, zavrnila njegov zahtevek za denacionalizacijo parc. št. 187/1 - gozd v izmeri 11 ha 32 a in 23 m2 in parc. št. 65 - gozd v izmeri 1 ha 46 a in 48 m2 (O. gozd), pripisanih pri zk. vl. 67 k.o. B.

V obrazložitvi sodbe navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka (tožnik) nezakonski sin C.O. Ta je 13.12.1926 naredil oporoko, ki se nanaša tudi na podržavljeno premoženje, to je na navedeni parceli, ki ju je volil takratni ... fakulteti v L. V zapuščinskem postopku je zakonita zastopnica takrat mladoletnega tožnika, njegova mati M.S., sklenila dedni dogovor, s katerim je navedeno fakulteto priznala za volilojemnika navedenega zemljišča (sklep o dedovanju št. O 873/53-8 z dne 20.2.1954 Okrajnega sodišča I v Ljubljani), mladoletni tožnik pa je prejel nepremičnine pri vl. št. 930 k.o. S. in 15 m3 lesa. Ne pride v poštev določba 74. člena ZDen. Merodajno je določilo 3.

odstavka 80. člena ZDen. Ta določa, da dednopravne pogodbe, sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripada po odločbi o denacionalizaciji, razen, če ni v pogodbi izrecno navedeno, da se nanaša tudi na to premoženje. Zato ima tožena stranka prav, ko dedni dogovor šteje za podlago, s katero je fakulteta priznana za volilojemnika navedenega zemljišča. V tem dednem dogovoru (pogodbi) je to izrecno navedeno. Dedni dogovor pravno učinkuje tudi v razmerju do tožnika. Tožnik zato za navedeni dve parceli nima izkazanega pravnega nasledstva. Zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegov zahtevek in ni obravnavala ugovorov zavezanca (Republike Slovenije), podanih v zvezi z 19.

členom ZDen.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi. Dednopravne pogodbe določa Zakon o dedovanju v določilih 103. do 122. člena. Med njimi ni dednega dogovora. Zato dedni dogovor ne sodi med pogodbe, ki jih navaja ZDen v 3. odstavku 80. člena, ampak pomeni pogodbo o razdružitvi solastnega premoženja. Pač pa je pomemben 1. odstavek citiranega člena ZDen. Zakonita zastopnica mladoletnega tožnika je dala dedno izjavo, da umika dedno prijavo, kar naj bi pomenilo, da se je v imenu mladoletnega tožnika odpovedala dedovanju. Vendar je bila dedna izjava podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. V postopku denacionalizacije nima pravnega učinka. V zapuščinskem postopku po 74. členu ZDen bi bilo treba ugotoviti, ali je tisto, kar je tožnik dobil leta 1954 na podlagi dednega dogovora, dovolj za pokritje nujnega deleža, ali ne. Tožnik tudi ponavlja ugovor, da gre za odločitve, ki so v pristojnosti zapuščinskega sodišča.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo smiselno pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe. Trdi, da so bile ugotovljene vse pomembne okoliščine. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je tožnikovo denacionalizacijsko zahtevo zavrnila z obrazložitvijo, da tožnik glede na vsebino oporoke njegovega očeta z dne 12.2.1926 ni izkazal pravnega nasledstva.

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa sodišče prve stopnje ni presojalo zakonitosti izpodbijane odločbe v okviru navedenega dejanskega stanja. Izhajalo je namreč iz določbe 3. odstavka 80. člena ZDen, ki se nanaša na veljavnost oziroma neveljavnost dednopravnih pogodb, sklenjenih pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Navedeno pomeni, da je pri presoji zavračanja denacionalizacijske zahteve odločalo na podlagi drugačnega dejanskega stanja. Ne glede na to, tudi razlogi konkretne presoje, temelječe na drugačnem dejanskem stanju, za pritožbeno sodišče niso sprejemljivi. Dedni dogovor je dogovor o razdružitvi zapuščine, zato ga ni mogoče enačiti z dednopravnimi pogodbami, ki jih navaja 3. odstavek 80. člena ZDen. Odločitev sodišča prve stopnje zato v določbah ZDen in določbah ZUS nima dejanske niti pravne podlage.

Ker so bile v postopku na prvi stopnji bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu, dejansko stanje zmotno ugotovljeno in ZDen napačno uporabljen, je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 74. členom ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.