Appeal dismissed; building permit requires urban plan, not social plan, for commercial construction outside settlements.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 1028/99-10 z dne 23.2.2000.

[JEDRO]

Za izdajo lokacijskega dovoljenja je pravna podlaga prostorsko izvedbeni akt, ne pa družbeni plan.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo z dne 18.5.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote B. z dne 17.11.1998. V obrazložitvi navaja, da je bilo z navedeno prvostopno odločbo investitorju Komunalnemu stanovanjskemu podjetju B., d.d. izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo poslovnega in skladiščnega objekta na zemljišču parc. št. 1856/376 k.o. K.v. pod pogoji, določenimi v dovoljenju. Sodišče povzema ugotovitve tožene stranke in sicer:

obravnavani poseg v prostor je na območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine B. (Uradni list SRS, št. 38/87, 25/88 in Uradni list RS, št. 29/96 in 50/98-PUP), in sicer se predmetna lokacija nahaja izven območja ureditvenega naselja. Po določbi 4. odstavka 11. člena PUP so izven območij ureditvenih naselij dopustni posegi v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti, pod pogojem, da so ti posegi posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo prostorskega izvedenega načrta. V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine B., dopolnjenega v letu 1996/III (Uradni list RS, št. 77/97), je na jugu gramoznice predvideno, da se obstoječi poslovni objekti B. nadomestijo z novimi, za potrebe dejavnosti separacije in asfaltne baze, iz spisnih podatkov pa tudi izhaja, da glede na namen objektov, njihova pomembnost in vpliv na prostor ni takšna, da bi zahtevala izdelavo prostorskega izvedbenega načrta. Po ugotovitvi tožene stranke gre v obravnavanem primeru za poseg, ki je po določbi 4.

odstavka 11. člena PUP možen in dopusten, v postopku pa so tudi bila pridobljena vsa v posameznih zakonih predpisana soglasja.

Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno navedla pravno podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja in tudi ugotovila, da je lokacijsko dovoljenje izdano v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije št. 198/97, ti pa so v skladu z določbami 4. odstavka 11. člena PUP. Sodišče pritrjuje ugotovitvam tožene stranke, da je pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja v 4. odstavku 11. člena PUP, ki določa, da so izven območij ureditvenih naselij, dopustni tam navedeni posegi v prostor, pod pogojem, da so ti posegi posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo prostorskega izvedbenega načrta. Obravnavna lokacija se nahaja v območju izven ureditvenega naselja in Občina B. je z navedenim odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana predvidela sanacijo gramoznice B. in sicer, da se na jugu gramoznice obstoječi poslovni objekti B. nadomestijo z novimi za potrebe dejavnosti separacije in asfaltne baze. Ker je lokacijsko dovoljenje v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji in srednjeročnim družbenim planom Občine B., je sodišče prve stopnje tožbeni ugovor, da 4. odstavek 11. člena navedenega PUP ni ustrezna pravna podlaga za izdajo navedenega dovoljenja, kot neutemeljen zavrnilo.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 4. odstavka 11. člena PUP v povezavi s 1. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker zakon razlikuje med posegi v prostor in drugimi posegi v prostor, ti pa nikakor niso taki posegi kot jih predvideva izpodbijana odločba. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni. Prvostopno sodišče se je v obrazložitvi sodbe oprlo na 4. odstavek 11. člena PUP kot podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja za poseg predviden izven območij ureditvenih naselij, kjer se obravnavana lokacija nahaja in ki so dopustni pod pogojem, da so ti posegi v prostor posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vpliva na prostor ne zahtevajo prostorskega izvedbenega načrta. V prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na območje gramoznice B., Občine B. opredeljuje spremembe severnega in južnega dela gramoznice, iz česar se da razbrati, da so predvideni taki posegi v prostor na tem območju, ki terjajo izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, saj odlok predvideva poslovno in proizvodno dejavnost ter dejavnost športa in rekreacije, to pa pomeni za sedanje območje kmetijskih zemljišč takšen poseg v ta prostor, ki predstavlja pomembnejšo preobrazbo tega prostora, taka sprememba pa zahteva prostorsko -

izvedbeni akt. Določba 4. odstavka 11. člena PUP govori o drugih posegih v prostor in torej ne o posegih v prostor, kar pa je bistvena razlika v terminu, saj Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor loči med tema dvema pojmoma. Zakon v svojem 1. členu podaja definicijo pojma urejanja naselij in definicijo pojma urejanja drugih posegov v prostor. PUP sledi zakonski terminologiji, kar pomeni, da govori 4. odstavek 11. člena PUP o drugih posegih v prostor v smislu zakonske definicije pojma "drugi posegi v prostor, to pa so infrastrukturni objekti in naprave ter druge trajne spremembe kot npr. kamnolomi, regulacije voda in podobno. Pri izgradnji poslovnih prostorov pa ne gre za takšen v zakonu opredeljen drug poseg v prostor, temveč za poseg v prostor, opredeljen v 1. odstavku 1. člena navedenega zakona, ki navaja urbanistično načrtovanje graditve, širitve in prenovo naselij, ki pa obsega pripravo prostorskih izvedbenih aktov, s katerimi se podrobneje obdelajo odločitve o graditvi ali prenovi naselij, ki so bila sprejeta v srednjeročnem družbenem planu.

Tožena stranka in prizadeta stranka (investitor Komunalno stanovanjsko podjetje B. d.d.) na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni ugovori o nepravilni uporabi materialnega zakona in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, niso utemeljeni. Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je določba 4. odstavka 11. člena PUP pravilno uporabljena. Navedena določba kot dovoljene posege izven območij ureditvenih naselij dopušča druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajevne značilnosti, pod pogojem, da so ti posegi posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in če zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo prostorskega izvedbenega načrta. Ob pravilni ugotovitvi, da je tak drug poseg posebej opredeljen v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine B., dopolnjenega v letu 1996/III, ki določa, da se na jugu gramoznice obstoječi poslovni objekti KOP Brežice nadomestijo z novimi za potrebe dejavnosti separacije in asfaltne baze, je tudi po presoji pritožbenega sodišča navedeni PUP pravna podlaga za izdajo spornega lokacijskega dovoljenja. Na to presojo pa ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je bil v PUP pojem "drugi posegi" uporabljen drugače. Upravno sodišče namreč presoja le zakonitost upravne odločbe, ne pa skladnosti prostorskega izvedbenega akta z družbenimi plani.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUP in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.