Appeal dismissed: Temporary injunction for trademark dispute not covered by Administrative Procedure Act after administrative act execution.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 337/98-2 z dne 16.3.1998

[JEDRO]

Začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (začasna prepoved vsakršne uporabe navedene blagovne znamke v gospodarskem prometu), kot ga v zahtevi za začasno odredbo predlaga pritožnica, ne more biti predmet začasne odredbe v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS. Začasna ureditev stanja, ki se v tem primeru zahteva, se po svoji vsebini ne nanaša na sporno pravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, ampak drugo pravno razmerje, torej razmerje, ki je nastalo že po izvršitvi izpodbijane odločbe v upravnem sporu, torej že po vpisu v register znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Za ta razmerja pa Zakon o industrijski lastnini predvideva drugo sodno varstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrglo zahtevo pritožnice, kot tožeče stranke, za izdajo začasne odredbe po 69. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97) z dne 3.3.1998, ker je ugotovilo, da pritožnica v obravnavani zadevi ni izpolnila procesne predpostavke po citiranem členu, da je zahteva za začasno odložitev izvršitve izpodbijanega akta vložena pri pristojnem organu iz 2.

odstavka 30. člena ZUS ter da je brezuspešno potekel sedemdnevni rok za odločitev o tej zahtevi (3. odstavek istega člena).

Pritožnica, kot vlagateljica zahteve za izdajo začasne odredbe med upravnim sporom, v pritožbi izpodbija sklep upravnega sodišča zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Pritožnica navaja, da je upravno sodišče prezrlo, da se s tožbo izpodbija deklarativen akt, torej akt, s katerim je tožena stranka ugotovila, da je neka pravna posledica, ki je bila odločilna za nastanek nove pravne posledice, že nastopila na podlagi zakona. Deklarativni akt pa sam ni ustvaril pravnih posledic. Zato je njih izvršitev in odlog izvršitve pravno nemogoče dejanje in že zato ne more biti procesna predpostavka. Začasno odredbo je prav zaradi navedenega razloga predlagala v smislu 2. (in ne 1.) odstavka 69. člena ZUS. Torej, zaradi začasne ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje, saj gre za trajajoče pravno razmerje in je potrebno odvrniti hujše posledice. Navedbe hujših posledic pritožnica v pritožbi ne ponavlja, vztraja pa pri navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.

Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 69. člena ZUS se v teku upravnega spora za upravne akte, ki še niso izvršeni, praviloma lahko uporablja le odložitev izvršitve upravnega akta iz 1. odstavka 69. člena ZUS in ne začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje po 2. odstavku 69. člena ZUS. Če pa je bil upravni akt že izvršen, že po naravi stvari v upravnem sporu zoper tak akt odložitev izvršitve ni mogoča. Zato v takem primeru sodišče zahtevo zavrne.

Začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (začasna prepoved vsakršne uporabe navedene blagovne znamke v gospodarskem prometu), kot ga v zahtevi za začasno odredbo predlaga pritožnica, v tem primeru ne more biti predmet začasne odredbe v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS. Začasna ureditev stanja, ki se v tem primeru zahteva, se po svoji vsebini ne nanaša na sporno pravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, ampak na drugo pravno razmerje, torej razmerje, ki je nastalo že po izvršitvi izpodbijane odločbe v upravnem sporu, torej že po vpisu v register znamk pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Za ta razmerja pa Zakon o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 13/92 in 27/93)

predvideva drugo sodno varstvo.

Čeprav je prvostopno sodišče zavrglo zahtevo zaradi neizpolnitve procesne predpostavke iz 1. odstavka 69. člena ZUS, v povezavi s 30. členom tega zakona, pa je po presoji pritožbenega sodišča sama odločitev, torej zavržba, pravilna, vendar iz drugih razlogov in na drugi pravni podlagi (smiselna uporaba 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS).

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo pritožbo na podlagi 1. odstavka 57. člena, 68. in 73. člena ZUS.