Appeal rejected because only the value stated in the initial complaint determines appellate jurisdiction rights.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Za dovoljenost revizije je odločilna le navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi. Kasneje spremenjena vrednost spornega predmeta ob nespremenjenem tožbenem zahtevku na pravico do revizije ne vpliva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka izstaviti listino, na podlagi katere bo tožnik pri nepremičnini vl.št. vknjižil lastninsko pravico nase, ker bo sicer tako listino nadomestila ta sodba. Toženki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v znesku 10.580,00 SIT. Ugotovilo je, da je bila kupna pogodba z dne ... navidezna, ker je bil resnični kupec tožnik, ne pa toženka, ki je v tej pogodbi navedena kot kupovalka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z enakimi razlogi.

Proti tej sodbi vlaga toženka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijani sodbi. Navaja, da je bila ona pogodbena stranka, tožnik kot njen oče pa samo njen zakoniti zastopnik, ker je bila v času sklepanja pogodbe še mladoletna. Vseskozi je bila prepričana, da je bila resnična pogodbena stranka. O tem, da je pogodba fiktivna, ni vedela ničesar. Tožnik, kot njen zastopnik, ni ravnal pošteno. Posledice takega ravnanja bi moral trpeti tožnik.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je v tožbi navedel, da znaša vrednost spornega predmeta 1.000,00 din. Ta vrednost je odločilna za pristojnost, sestavo sodišča in pravico do revizije (2. odst. 186. čl. in 2. odst. 40. čl. ZPP). Dne 19.10.1990, ko je bila vložena tožba v tej zadevi, je veljal zakon o spremembah zakona o pravdnem postopku z dne 13.4.1990, Ur.l. SFRJ št. 10/90, ki je v 1. členu v zvezi s tretjim odstavkom 382. člena osnovnega besedila zakona o pravdnem postopku določil, da v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali na izvršitev kakšne druge dajatve, ni revizije, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega 8.000,00 din. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen, zato revizija ni dovoljena.

Vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, tožena stranka ni ugovarjala niti v odgovoru na tožbo, niti na prvi glavni obravnavi dne 18.2.1991, sodišče pa tudi ni postopalo po 3. odst. 40. čl. ZPP in je sprejelo vrednost spornega predmeta, kot je bila navedena v tožbi. V zapisniku o glavni obravnavi dne 18.2.1991 je pri opredelitvi zadeve kot vrednost spornega predmeta naveden znesek 1.000,00 din. Šele na drugi glavni obravnavi dne 11.11.1991 je tožeča stranka zvišala vrednost spornega predmeta na 50.000,00 din, kar pa na pravico do revizije ne vpliva. Za dovoljenost revizije je odločilna le navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi, oziroma odločitev sodišča pod pogoji in na način, ki je določen v 3. odst. 40. čl. ZPP, pred pričetkom obravnavanja glavne stvari. Na drugačen način spremenjena vrednost spornega predmeta ob nespremenjenem tožbenem zahtevku pa na pravico do revizije ne vpliva.

Ker toženkina revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. čl. ZPP).