Administrative court dismissed appeal against administrative decision rejecting denationalization claim due to missing citizenship proof.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Administrative Court dismissed the appeal against the Ministry's decision to revoke the first-instance administrative organ's rejection of a denationalization claim. The first-instance organ rejected the claim because the applicants failed to provide citizenship certificates for the original owners at the time of nationalization, despite the applicants claiming authorization to act on their behalf. The court held that the administrative organ erred by not verifying whether the claim was properly supplemented with required citizenship documents before rejecting it, as the claim itself was ambiguous regarding the status of the original owners.
Legislator headnote
AI generatedZakon o denacionalizaciji (ZDen), 61. člen; Zakon o upravnem sporu (ZUS), 42. člen: An administrative organ must verify if a denationalization claim is supplemented with necessary citizenship certificates or other required components before rejecting it, and may not base its decision on a contradictory factual situation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 25.4.1996.
[JEDRO]
Upravni organ bi moral ugotoviti, ali je bila zahteva za denacionalizacijo, v skladu s pozivom upravnega organa prve stopnje, dopolnjena s potrdili o državljanstvu upravičencev v času podržavljenja oziroma drugimi potrebnimi sestavinami.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožečih strank zoper sklep Upravne enote I., št. ... z dne 28.7.1995 ter ga odpravila po uradni dolžnosti. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel zahtevo za denacionalizacijo premoženja, prej last P. in O.R., oba iz I., saj je ugotovil, da vlagatelja nista aktivno legitimirana za vložitev zahteve za denacionalizacijo, saj po njunih navedbah upravičenca P. in O.R. še živita, njunega pooblastila za zastopanje pa nista predložila. Tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe navaja, da vlagatelja po svojih pooblaščencih nista zahtevala denacionalizacije premoženja, ki je bilo pred podržavljenjem last P. in O.R. Ker se postopek denacionalizacije po določbi 1. odstavka 61. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) začne na podlagi zahteve, ki v konkretnem primeru ni bila podana, odločitev upravnega organa prve stopnje pomeni kršitev pravil postopka, zato je tožena stranka njegov sklep odpravila.
Tožeči stranki v tožbi navajata, da je v zahtevku za denacionalizacijo natančno navedeno, da vlagata zahtevek tudi za P. in O.R. in da sta za to pooblaščena. Vlagatelja sta le po njunem pooblastilu zahtevek vložila, zato ni mogoče trditi, da ni bila podana zahteva upravičenega vlagatelja. Predmet zahteve za denacionalizacijo je celotno kmetijsko zemljišče, glede katerega ni ovir za vrnitev v naravi, kar pomeni, da gre za celotno razlaščeno podržavljeno zemljišče, ki sestoji iz parc. št. 1346, 1347, 1348, 1349/3, vse vl. št. 314 k.o. Č.v., parc. št. 142 vl. št. 199 k.o. Č.v. in parc. št. 257/1, 258/1, 375 in 377, vse vl. št. 53 k.o. L.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
Zahteva za denacionalizacijo, ki sta jo pravočasno vložili tožeči stranki, je nejasna in sama s seboj v nasprotju. V glavi zahteve je kot upravičenec res naveden samo G.R., kateremu naj bi bilo z odločbo OLO Gorica, opr. št. ... z dne 11.2.1953 podržavljeno celotno premoženje, ki sestoji iz 201.36.22 ha zemljišča. Vendar pa je v nadaljevanju zahteve jasno navedeno, da so razlaščenci in upravičenci, poleg G.R., še P.R., O.R. ter G.R. ter da se zahteva nanaša na celotno podržavljeno zemljišče, ki naj se vrne upravičencem oziroma zakonitim dedičem upravičenca. Tožena stranka po mnenju sodišča zato ni ravnala pravilno, ko je sklep upravnega organa prve stopnje odpravila, ker zahtevek za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo pred podržavljenjem last P. in O.R., ni bil postavljen.
Odločala je na podlagi protispisnega dejanskega stanja. Ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja bi morala tožena stranka ob odpravi prvostopenjskega sklepa naložiti upravnemu organu prve stopnje, da ugotovi, ali je bila zahteva za denacionalizacijo, v skladu s pozivom upravnega organa prve stopnje z dne 5.1.1994, dopolnjena s potrdili o državljanstvu upravičencev v času podržavljenja oziroma z drugimi potrebnimi sestavinami. V kolikor ima vloga pomanjkljivosti in jih vlagatelj kljub opozorilu v določenem mu roku ne odpravi, se v skladu z 2. odstavkom 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) šteje, da sploh ni bila vložena, o čemer organ izda sklep.
Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 2.
odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - ZUS) odpravilo. Določbi ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).