Administrative court dismissed claim challenging increased land use compensation rates for hydro energy objects.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Zoper odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 21/94), že zaradi različnih objektov v drugih conah, v upravnem sporu ni mogoče uspeti z ugovorom o neupravičeni uporabi različnih meril pri povišanju cene po m2 za hidroenergetske objekte (7. člen), za katero je v skladu z 58. členom ZSZ določeno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave P. z dne 23.11.1994, s katero je tožeči stranki za čas od 1.11.1994 dalje odmerjeno mesečno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 34.689.533,00 SIT. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da prvostopna odločba temelji na določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 17/77 - 21/94, v nadaljevanju: Odlok), po katerem se v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po določbi 2. odstavka 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodom in električnim omrežjem. Po določbah Odloka se od hidroenergetskih objektov SD 1 in SD 2 nadomestilo določi za kvadratni meter površine. Po Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 21/94)

znaša višina mesečnega nadomestila za navedene hidroenergetske objekte 5,45 SIT/m2 (C. točka 7. člena). Ta Odlok na podlagi 3.

člena začne veljati 8. dan po objavi, uporablja pa se od 1.11.1994 dalje. Tožena stranka ugotavlja, da je bilo tožeči stranki od hidroenergetskih objektov SD 1 in SD 2 v izmeri 6.365.052 m2 odmerjeno mesečno nadomestilo na podlagi veljavnega Odloka, zato je neutemeljen njen ugovor, da ji je bilo nadomestilo previsoko odmerjeno.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je bila s 1.11.1994 brez spoštovanja meril in samovoljno mimo vseh obvezujočih kriterijev za valorizacijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča povišana mesečna obveznost pod C. za hidroenergetske objekte za 132,9 %

oziroma z 232,9 % indeksom rasti. Ker je tožeča stranka odmerno odločbo prejela šele 28.11.1994, naj bi to v bistvu pomenilo poleg neupravičenega povečanja še nedopustno retroaktivnost. Izpodbijana odločba se opira na Odlok (objavljen v Uradnem vestniku št. 21 z dne 27.10.1994), ki po prepričanju tožeče stranke nima pravne podlage v 58., 60. in 61. členu Zakona o stavbnih zemljiščih ter 9. členu Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila, ker nobena od citiranih pravnih podlag naj ne bi dajala Skupščini Občine P. podlage, da mimo dogovorjenih in lastnih meril za valorizacijo nadomestila uporablja dvojna merila in sicer za cone pod A., B., Č. in D. indeks rasti 109, 56 %, pod C. za hidroenergetske objekte pa indeks rasti 232,9 % od 1.11.1994 dalje. Tožbi prilaga obrazložitev sprememb Odloka in zatrjuje samovoljno povečanje nadomestila z "lastno formulo uskladitve cen v Po.". S priloženim primerjalnim tabelarnim prikazom opozarja, da je SO P. doslej uporabljala vedno enak indeks za valorizacijo nadomestila za vse cone. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke in odločbo organa prve stopnje ter organu prve stopnje naloži vrnitev vseh plačil oziroma prisilno izterjanih zneskov z zakonitimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini P. (Uradni vestnik občin O. in P. št. 17/77, 1/78-popr., 15/83, 7/86, 9/88, 7/89, 4/90, 26/90, 14/91, 28/91, 5/92, 32/92, 10/93, 27/93, 8/94 in 21/94), po katerem se v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je v Zakonu o stavbnih zemljiščih določeno kot trajna obvezna dajatev (58. člen) in s tem vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča (41.

člen).

Po presoji sodišča tožeča stranka neutemeljeno ugovarja odmerjeni višini mesečnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od 1.11.1995 dalje zaradi uporabe zadnje novele Odloka. Že zaradi različnih objektov v drugih conah tožeča stranka ne more uspeti v upravnem sporu z ugovorom o neupravičeni uporabi različnih meril pri povišanju cene po m2 za hidroenergetske objekte SD 1 in SD 2; poleg tega niti ne zatrjuje, da bi bil Odlok nepravilno uporabljen. Ker je bila novela Odloka objavljena dne 27.10.1994 in na podlagi 3. člena začne veljati osmi dan po objavi (torej 4.11.1994), uporablja pa se od 1.11.1994 dalje, ni utemeljen tožbeni ugovor, gre za nedopustno retroaktivnost po prejemu odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Obsega površin, za katere je bilo odmerjeno nadomestilo, pa tožeča stranka ne izpodbija.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.

odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/81-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - popr.).