Administrative court dismisses citizenship claim where children do not reside with naturalized parent in Slovenia.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Otroci roditelja, državljana RS, pridobijo državljanstvo RS, če ta roditelj zaprosi za državljanstvo in dokaže, da izpolnjuje zakonske pogoje.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji tožnikov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ker je ugotovila, da ne izpolnjujejo pogoja bivanja po 2. odstavku 14. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka je v postopku zaslišala priče, ki so izpovedale, da žena in otroci A.S. ne prebivajo v T.. Šoloobvezni otroci obiskujejo šolo v Makedoniji. Mati in otroci pridejo v T. le med šolskimi počitnicami, takrat starejši otroci pomagajo očetu pri prodaji sadja, v zimskem času pa cela družina odide v Makedonijo. Oče mld. tožnikov A.S. je na zaslišanju dne 3.11.1994 izpovedal, da z ženo živita v T. in da z njima živijo otroci F., I. in S., medtem ko S., L. in Š. živijo v Makedoniji. Kot dokaz o bivanju otrok je naknadno priložil fotokopije zdravstvenih izkaznic, svojega potnega lista ter potrdilo, da je patronažna sestra C.D. obiskovala I. in S. na domu, nazadnje pri starosti enega leta. Po presoji vseh izvedenih dokazov je tožena stranka prošnjo tožnikov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnila. Zaključila je, da ni dokazano, da otroci živijo v Sloveniji.

Tožniki v tožbi navajajo, da izjav prič v spisu niso uspeli videti, domnevajo pa, da so bile priče napačno razumljene. Dejansko mladoletni tožniki F., I. in S.S. vseskozi živijo skupaj z očetom in materjo v T.. Šoloobvezni otroci S., L. in Š. pa obiskujejo osnovno šolo v Makedoniji. V kolikor so priče izjavile, da gredo otroci občasno skupaj s starši na obisk k sorodnikom v Makedonijo, pa to seveda še ni razlog za ugotovitev, da ne živijo stalno v Sloveniji. Če je za sprejem v državljanstvo ovira obiskovanje šole v Makedoniji, potem bi morali biti sprejeti v državljanstvo vsaj F., I. in S.S., ki vseskozi živijo v Republiki Sloveniji. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in prošnjam za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vseh tožnikov ugodi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izdani negativni odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji (2. odstavek 14. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94). Na tej zakonski podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok, če torej roditelj, državljan RS, zaprosi za državljanstvo in izpolnjuje zakonske pogoje. Dokazno breme je na strani vlagatelja.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zavrnila prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije šestim mladoletnim otrokom očeta A.S., državljana Republike Slovenije, ker je ugotovila, da otroci ne živijo z očetom v Sloveniji. Ni sporno, da je sam oče zaslišan kot priča, izpovedal, da otroci S., L. in Š. obiskujejo šolo v Makedoniji. Obiskovanje šole v Makedoniji pa je tudi po presoji sodišča dejstvo, ki kaže, da ti trije šoloobvezni otroci dejansko ne živijo v Sloveniji, ampak v Makedoniji. Tožena stranka je tudi utemeljeno zaključila, da niti z dokazi, ki jih je naknadno predložil oče, ni dokazano, da bi ostali trije otroci, to je tožniki F., I. in S.S., živeli v Sloveniji. Ugotovitvi tožene stranke, kdaj je patronažna sestra obiskovala mlajša dva otroka, pa tožniki niti ne ugovarjajo.

Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi bile priče napačno razumljene, saj je celo priča, ki jo je A.S. sam predlagal, izpovedala tako kot ostale priče, to je, da vsi otroci in ne le trije od njih, ne živijo v T..

Neutemeljeno tožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97). Določbo ZUS/77 je sodišče uporabilo kot republiški predpis, v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).