Supreme Court dismisses administrative appeal for hunting club expulsion, ruling jurisdiction lies with civil courts.

I. Vrhovno sodišče se izreče za stvarno nepristojno. II. Zadeva se odstopi pristojnemu Okrajnemu sodišču v T.

[JEDRO]

Za odločanje v sporu o izključitvi iz članstva lovske družine je pristojno okrajno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

S tožbo v upravnem sporu je tožnik zahteval, da se odpravi sklep Skupščine lovske družine T. dne 2.8.1995, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Disciplinske komisije o izključitvi iz članstva lovske družine zaradi hujše kršitve lovske discipline.

Tožnik ima nedvomno sodno varstvo zoper odločitev o izključitvi iz članstva lovske družine. Toda za odločanje v takšnem sporu ni pristojno vrhovno sodišče v upravnem sporu, ampak sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku. Takšno načelno pravno mnenje je bilo sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 16.6.1999 (načelna pravna mnenja I/1999). Kadar je lovska organizacija registrirano društvo, je pravna oseba zasebnega prava (2. člen Zakona o društvih, Ur.l.RS, št. 60/95, dalje: ZDru) in torej subjekt civilnega prava. Ta deluje na podlagi temeljnih aktov (statuta, pravil itd.), ki med drugim določajo tudi minimum varstva članstva, ki vstopa v razmerje z društvom. Spor o veljavnosti oz. zakonitosti izključitve člana iz društva se tako nanaša na razmerja dveh strank, zato gre za spor iz civilnopravnega razmerja, ki ga je treba uvrstiti med spore iz "drugih civilopravnih razmerjih" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku. Sodno oblast namreč v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča splošne pristojnosti (1. odstavek 97. člena Zakona o sodiščih, Ur.l.RS, št. 14/94, dalje:

ZS), specializirana sodišča - kot so npr. delovna in socialna sodišča in Upravno sodišče Republike Slovenije (2. odstavek 97. člena ZS) - pa le v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena. Po določbi 2. odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije pa odloča upravno sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika v upravnem sporu le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (enako določa v 3. odstavku 1. člen Zakona o upravnem sporu, Ur. l. RS, št. 50/97, dalje: ZUS). Ker pa gre za spor iz civilnopravnih razmerjih po 1. členu ZPP, je s tem določena tudi vrsta sodnega varstva, zato ne pride v poštev subsidiarno varstvo v upravnem sporu.

Po določbi 1. odstavka 30. člena ZPP (Ur.l.RS, št. 26/99) so okrajna sodišča praviloma pristojna za sojenje v sporih o premoženjsko -

pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT, če neodvisno od tega kriterija posamezne vrste sporov niso pridržane okrožnemu sodišču (II. odstavek 32. člena ZPP). V obravnavni zadevi ne gre za takšno izjemo, zato je po presoji podpisanega sodišča za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v T. (48. člen ZPP).

Iz navedenih razlogov se je vrhovno sodišče izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi (1. odstavek 17., 18. in 19. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 94. člena ZUS in 60. členom Zakona o upravnih sporih, dalje: ZUS/77).

Skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče cit. določbo ZUS/77 smiselno uporabilo kot republiški predpis.