Denationalization claim dismissed because plaintiffs received compensatory real estate for nationalized property.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the administrative lawsuit filed by plaintiffs seeking denationalization of land previously nationalized under the Fundamental Law on Expropriation. The court found that the plaintiffs had been compensated with equivalent real estate when their original property was expropriated, thereby excluding them from the right to denationalization under Article 12, Section 3 of the Law on Denationalization. Consequently, the administrative body correctly rejected the request for return of property in kind, as the statutory conditions for denationalization were not met.
Legislator headnote
AI generatedArticle 12, Section 3 of the Law on Denationalization; The right to denationalization of property expropriated under the Fundamental Law on Expropriation is excluded if the owner received compensatory real estate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Ker sta tožnika za razlaščeno zemljišče dobila nadomestno nepremičnino, nista upravičenca za denacionalizacijo (12. tč. 3. čl. ZDen).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank zoper sklep Upravne enote Ljubljana - Izpostava ... z dne 5.9.1995, s katerim je bila njuna zahteva za denacionalizacijo stavbnega zemljišča zavržena. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je iz odločbe Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, št. ... z dne 17.12.1954, zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 499 k.o. J. razvidno, da je bilo predmetno zemljišče del parc. št. ... v izmeri 1389 m2, vl. št. 499 k.o. J. tožnikoma podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Ur.l.FLRJ, št. 28/47). Bivšima lastnikoma je bilo kot odškodnina za razlaščeno zemljišče dano nadomestno zemljišče, parc. št. ... v izmeri 1396, vl. št. 898 k.o. J.. Tožena stranka sklicujoč se na 12. točko 3. člena ZDen ugotavlja, da je odločitev organa prve stopnje, ko je po 2. odstavku 125. člena ZUP zavrgel zahtevo, pravilna. Po citirani določbi ZDen se vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Ur.l.FLRJ, št. 28/47), razen če upravičenci niso dobili kot odškodnine nadomestne nepremičnine. Ker pa sta v obravnavanem primeru tožnika za razlaščeno zemljišče dobila nadomestno nepremičnino je denacionalizacija v takšnem primeru izključena. Ker pravne podlage zanjo po določbah ZDen ni. Tožena stranka še navaja, da se postopek in kriteriji za določitev nadomestnega zemljišča v času razlastitve v tem postopku ne morejo ocenjevati. Zavrača pritožbeni ugovor, da je za nadomestno zemljišče vložena zahteva za denacionalizacijo, s tem, ko pojasnjuje, da premoženja v lasti fizičnih oseb po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen v postopku denacionalizacije ni mogoče vrniti v naravi.
Upravičencem do denacionalizacije v teh primerih pripada druga oblika denacionalizacije (npr. odškodnina v obveznicah, nadomestno zemljišče).
Tožeči stranki v tožbi in njenih dopolnitvah z dne 17.6. in 28.8.1997 navajata, da jima je bila nacionalizirana stavbna parcela, dodeljena pa druga, ki odvzeti nikakor ni enakovredna. Gre za travnik, precej oddaljen od vasi, ki se nahaja ob bivšem nasipu za kamniško progo. Namesto zazidljive parcele je tako tožeča stranka prejela zemljišče brez vsakršne prave vrednosti in je razlika med obema vrednostima ogromna. Poleg tega za dodeljeno parcelo št. ... k.o. J. teče denacionalizacijski postopek in bo tožečima stranka po vsej verjetnosti tudi odvzeta. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, sklicuje se na obrazložitev izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po 12. točki 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije samo osebe, ki jim je bilo na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Ur.l.FLRJ, št. 28/47) premoženje podržavljeno, če niso dobili kot odškodnine nadomestne nepremičnine. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo predmetno zemljišče, del parc. št. ... v izmeri 1389 m2, vpisano v vl. št. 499 k.o. J., podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi in kot odškodnina za razlaščeno zemljišče dano nadomestno zemljišče, parc. št. ... v izmeri 1396 m2 vl. št. 898 k.o. J.. Ker sta tožnika za razlaščeno zemljišče dobila nadomestno nepremičnino, nista upravičenca za denacionalizacijo. Odločitev tožene stranke o zavrnitvi pritožbe obeh tožnikov na podlagi 1.
odstavka 240. člena ZUP je zato pravilna. ZDen v določbi 12. točke 3. člena ne opredeljuje kakšno nadomestno nepremičnino naj bi upravičenec prejel, kot to npr. določa v 27., 28. in 29. točki istega člena. V skladu z namenom ZDen se šteje, da je tisti, ki je za odvzeto premoženje dobil nadomestno nepremičnino, bil ustrezno odškodovan. Zato organ tudi ni bil dolžan ugotavljati, ali je bila odškodnina v obliki nadomestnega zemljišča ustrezna. Tožena stranka je tudi pravilno pojasnila, da premoženja v lasti fizičnih oseb po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen v postopku denacionalizacije ni mogoče vrniti v naravi. Zato tožnik s temi ugovori, ki jih v tožbi le ponavlja, tudi v upravnem sporu ne more uspeti.
Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 2. odstavka 94. člena člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 in 65/97 popr.). Določbe ZUS/77 je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).