Appeal dismissed because plaintiff failed to state claim value in non-monetary suit, barring review under ZPP. Appeal dismissed because plaintiff failed to state claim value in non-monetary suit, barring review under ZPP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the plaintiff against a final judgment. The plaintiff argued for a retrial based on a material law error but failed to specify the value of the disputed non-monetary claim in the initial lawsuit. The court ruled that without this valuation, the appeal is inadmissible under the Code of Civil Procedure, as review is restricted to cases where the claim value exceeds a statutory threshold.
Legislator headnote
AI generatedZPP 186. člen (2. odstavek); ZPP 382. člen (3. odstavek): In non-monetary disputes where the right to appeal depends on the value of the subject matter, the plaintiff must declare the value in the complaint; failure to do so precludes the right to appeal if the value does not exceed the statutory limit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po 2. odstavku 186. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
Če tožnik tako ne ravna, pravice do revizije nima in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi.
Revizija ni dovoljena.
Po 2. odstavku 186. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (ob vložitvi tožbe dne 21.3.1991 8.000,00 SIT).
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato vrednost spornega predmeta v tožbi morala navesti. S tem, ko tega ni storila, si tudi pravice do revizije ni zagotovila.
Te pravice ji tudi revizijsko sodišče ne more zagotoviti. Gre namreč za izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija pravnomočna sodba. Revizijsko sodišče bi smelo samo ugotavljati vrednost spornega predmeta le, če bi ZPP to posebej določal. Takšne določbe ZPP nima. Iz navedenih razlogov tako revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je moralo na podlagi 392. člena ZPP zavreči.