Administrative court dismisses claim that construction land fee requires full infrastructure, ruling zoning plan suffices.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Za plačevanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča je dovolj že obstoj zakonskega pogoja, da je za območje, kjer stoji objekt, sprejet prostorski izvedbeni načrt.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi zoper prvostopno odločbo, s katero mu je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993 v znesku 2.632,00 SIT in davek od premoženja na posest prostorov za počitek oz. rekreacijo, v znesku 6.067,00 SIT. V odločbi navaja, da je prvostopni organ pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča štel, da se stavbno zemljišče na ... nahaja v III. coni, da je opremljeno s cesto z asfaltiranim cestiščem, električno distributivno mrežo in telefonskim naročniškim omrežjem in na podlagi navedenega omenjeno zemljišče točkoval s 70 točkami. Ker je tožnik pritožbi priložil dokaze, da so bili električno omrežje, dostop do ceste in telefonsko omrežje zgrajeni s financiranjem lastnikov počitniških hiš, in ker Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica določa v 2. odstavku 15. člena, da se v skladu z določili 12. in 15. člena tega odloka zmanjša odmera nadomestila za tisti del komunalnih naprav in objektov, ki so bili v celoti zgrajeni z lastnim vlaganjem občanov ali samoprispevkom, bo v ponovnem postopku treba preveriti, ali je zavezancu mogoče na podlagi predloženih dokazil o vlaganju sredstev v izgradnjo električnega omrežja in ceste ter v skladu z določili citiranega odloka, zmanjšati odmero nadomestila za komunalne naprave, ki so bile delno zgrajene tudi z vlaganjem njegovih lastnih sredstev. Preveriti bo potrebno tudi, ali je tožnik prispeval tudi za izgradnjo telefonskega omrežja in ali je omenjeno zemljišče opremljeno s cesto z asfaltnim cestiščem, ali pa le z asfaltiranim dostopom do hiše v dolžini desetih metrov, kot to trdi tožnik.

Prvostopni organ pa je po mnenju tožene stranke pravilno odmeril davek od premoženja na način določen v 159. členu Zakona o davkih občanov in po davčnih stopnjah predpisanih v II. b točki Odredbe o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 1993 (Ur. l. RS, 8/93). Prvostopni organ je pri ugotavljanju vrednosti objekta pravilno upošteval odbitne točke za višino mansardnih prostorov s poševnim stropom nižjim od 1.50 m.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Trdi, da ni dolžan plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker samo sprejet prostorsko izvedbeni načrt ne omogoča uživanje dobrin, kot so asfaltirana cesta, vodovodno in električno omrežje in drugo. V ... je zgrajeno samo električno omrežje in še to s financiranjem lastnikov počitniških hišic. Vodovodnega omrežja ni. Skozi naselje, kjer so počitniške hišice, je makadamska cesta, ki so jo financirali sami lastniki počitniških hiš. Prav tako so sami financirali tudi telefonski priključek. Ker Zakon o stavbnih zemljiščih pogojuje plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z najmanj opremljenostjo z vodovodnim in električnim omrežjem, je plačevanje tega nadomestila nezakonito. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V stvari je sporno vprašanje, ali je tožnik sploh zavezan k plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za vikend, ki stoji na območju, za katerega je sprejet prostorski izvedbeni načrt, ni pa območje komunalno opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.

V pojasnilo tožniku, ki v tožbi sam navaja, da je za sporno območje sicer sprejet prostorski izvedbeni načrt, vendar ta sam po sebi še ne omogoča uživanja dobrin kot so asfaltirana cesta, vodovodno in električno omrežje in drugo, zato naj bi bilo plačevanje navedenega nadomestila nezakonito, sodišče opozarja na določbo 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84 in 33/89), po katerem se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje med drugim tudi na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt. Torej za plačevanje nadomestila je dovolj, da je izpolnjen navedeni zakonski pogoj (sprejet prostorski izvedbeni načrt). Neodvisno od izpolnjenosti navedenega zakonskega pogoja pa se po že navedeni zakonski določbi nadomestilo plačuje tudi na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Torej plačevanje nadomestila ni pogojeno s kumulativno izpolnjenostjo obeh prej navedenih zakonskih pogojev (sprejet prostorski izvedbeni načrt in opremljenost z vodovodnim in električnim omrežjem), ampak je dovolj, da je izpolnjen le en pogoj. Ker je upravni organ v postopku ugotovil, da je za območje, na katerem stoji tožnikov vikend, sprejet zazidalni načrt in tožnik temu tudi ne oporeka, je pravilno stališče tožene stranke, da je tožnik zavezan k plačilu nadomestila. Je pa tožena stranka pravilno ravnala, ko je iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi pritožbi ugodila in zadevo vrnila v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Sodišče, ki je izpodbijano odločbo presodilo v mejah tožbenega zahtevka, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97).