Supreme Court dismisses denationalization claim as 24-month statutory filing deadline is a non-extendable preclusive period.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's administrative lawsuit challenging the rejection of a denationalization request filed in April 1995. The defendant argued the claim was untimely under the 24-month deadline established by the Denationalization Act, while the plaintiff claimed they had submitted the request in November 1990 to a local community. The court ruled that this specific deadline is a material preclusive period that cannot be extended or cured by returning to a prior state, as the legal basis for the claim did not exist until after the deadline expired. Consequently, the plaintiff's right to file the request extinguished upon the passage of time, rendering the lawsuit inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 64 of the Denationalization Act; Article 42, Paragraph 2 of the Administrative Disputes Act: The 24-month period for filing a denationalization request following the Act's enactment is a material preclusive period that cannot be extended, and filing before the Act's effective date renders the request invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Rok 24 mesecev po uveljavitvi ZDen za vložitev zahteve za denacionalizacijo je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopnega organa, s katerim je zavrgel tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo, ker je bila vložena po preteku zakonsko določenega roka. Tožena stranka navaja, da je tožnik vložil zahtevo pri prvostopnem organu dne 21.4.1995, torej po roku, ki ga določa Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 64. členu in sicer, da mora biti zahteva vložena najkasneje v štirindvajsetih mesecih po uveljavitvi zakona, to je do 7.12.1993.
Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, ker meni, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno (21.11.1990) na KS P., ki je bila določena, da posreduje vloge naprej. Kolikor je mnenje drugačno, pa je treba šteti, da je bil tožnik opravičeno v zmoti in naj se mu dovoli vrnitev v prejšnje stanje in vloga šteje za pravočasno.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Rok 24 mesecev po uveljavitvi ZDen za vložitev zahteve za denacionalizacijo je, kot pravilno navaja že tožena stranka, materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Po njegovem preteku pravica vložiti zahtevo za denacionalizacijo ugasne. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevo za denacionalizacijo 21.4.1995. Ker je rok za vložitev zahteve potekel 7.12.1993, je odločitev prvostopnega organa in tožene stranke pravilna in tudi zakonita. Tožnikova navedba, da je pri Krajevni skupnosti P. podal zahtevo za denacionalizacijo že 21.11.1990 v tem primeru na drugačno rešitev stvari ne more vplivati. ZDen je bil uveljavljen 7.12.1991, zato vložitve zahteve za denacionalizacijo pri krajevni skupnosti že leto pred uveljavitvijo zakona, ni mogoče šteti za pravočasno vloženo zahtevo po ZDen, ker zato ni pravne podlage. V pojasnilo tožniku pa sodišče še navaja, da z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice.
Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne utavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).