Administrative court dismisses appeal against customs decision due to lack of specific reasoning on evidence rejection.

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Carinske uprave RS št... z dne 25.10.1995.

[JEDRO]

Sodišče ne more presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe, če upravni organ ni obrazložil, zakaj šteje pritožbene navedbe za neutemeljene in tudi ne navaja konkretnih številk UCD, ki naj bi bile z dvema ICD pokrite.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je zavezala uvoznika J., ki je uvažala za tožnika, k plačilu carine in drugih uvoznih davščin v skupnem znesku 347.088,00 SIT za blago uvoženo po uvozni carinski deklaraciji z dne 24.12.1990 v skladu z 2. odstavkom 50. člena Carinskega zakona (CZ). Tožena stranka navaja, da je tožnik po uvozni carinski deklaraciji uvozil reprodukcijski material in pri uvozu dal izjavo, da bo uvoženo blago v celoti uporabljeno pri proizvodnji blaga za izvoz, ki bo vrednostno presegal uvoz za najmanj 50 % in da bo izvoz izvršil v roku enega leta od dneva prehoda carinske črte uvoženega blaga. Ker navedeni pogoji niso bili izpolnjeni, je carinski organ po uradni dolžnosti pravilno zavezal uvoznika za plačilo carine in drugih uvoznih davščin. Po pregledu poročila iz Elektronskega računalniškega centra pri Carinski upravi Republike Slovenije o realiziranem uvozu surovin in repromateriala in izvozu po 50. členu CZ je tožena stranka iz pritožbi priloženih štirih izvoznih carinskih deklaracij (ICD) kot dokaza, da je bila obveznost po 50. členu CZ izpolnjena, ugotovila, da sta bili predloženi ICD v poročilu že zajeti in ju tako ni mogoče upoštevati.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločbo tožene stranke zaradi nepačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilnega sklepa o dejanskem stanju. Navaja, da je bila navedena UCD razknjižena z ICD zneskovno po posameznem izvozu in sicer z ICD št. ... z dne 17.12.1991, ICD št. ... z dne 20.12.1991, ICD ... z dne 23.12.1991 in ICD ... z dne 20.12.1991. Zaradi narave proizvodnje se uvozni repromaterial uporablja sukcesivno in se tako tudi izvaža, zato se posamezni ICD-ji razknjižijo vrednostno, dokler se vrednot UCD v celoti ne izkoristi v roku enega leta. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Sporno je vprašanje, ali je tožnik v roku izpolnil obveznost izvoza po 50. členu CZ prevzeto po uvozni carinski deklaraciji (UCD) št... z dne 24.12.1990. Tožnik tožbeno trditev, da je svojo obveznost v celoti izpolnil, opira na ICD, ki jih je kot dokaz predložil v pritožbenem postopku. Tožena stranka identično pritožbeno navedbo v izpodbijani odločbi posplošeno in nedoločno zavrača in sicer z navedbo, da je iz poročila Elektronskega računskega centra (ERC) pri Carinski upravi RS o realiziranem uvozu surovin in repromateriala in izvozu razvidno, da sta bili sporni ICD v poročilu že zajeti in ju tako ni mogoče ponovno upoštevati.

Sodišče s procesnega vidika toženo stranko opozarja, da je v pritožbenem postopku dolžna presoditi vse pritožbene navedbe in v obrazložitvi odločbe posebej obrazložiti, zakaj jih šteje za neutemeljene. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila in ni navedla konkretnih številk UCD, ki naj bi bile v dvema ICD, ki naj bi ju kot dokaz predložil tožnik, razdolžene po navedenem poročilu ERC. Sploh pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, katere predložene ICD je tožena stranka sploh presojala, saj navaja, da je tožnik predložil v dokaz štiri ICD z navedbo njihovih številk in datumov, v delu, kjer se sklicuje na presojo dokazov pa govori le o dveh ICD, brez navedbe njihove identifikacije.

Ker navedena pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe onemogoča sodišču preizkus njene zakonitosti oziroma presojo, ali je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje, na kar v tožbi opozarja tožnik in tudi, ali je bila s tem v zvezi pravilno uporabljena določba CZ, na katero se tožena stranka sklicuje, je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

Ker sodišče iz zgoraj navedenih razlogov ni moglo preizkusiti izpodbijane odločbe, je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot CZ, smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).