Court dismisses citizenship application denial due to prior 4-year prison sentence under free discretion clause.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Uporaba prostega preudarka je v skladu z določbo 3. odst. 40. čl. ZDS, če je ugotovljeno dejansko stanje (pravnomočno obsojen na 4 leta zapora), subsumirano z zakonskim dejanskim stanjem (nevarnost za javni red - 8. tč. 10. čl. ZDS).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ker je v postopku ugotovila, da je bil tožnik leta 1985 s sodbo pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 3. odstavku 166. člena KZ RS na kazen zapora 4 let. Na podlagi 3. odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije in z uporabo 6. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo je tožena stranka ocenila, da v primeru sprejema tožnika v slovensko državljanstvo obstaja nevarnost za javni red Republike Slovenije.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo in navaja, da je sicer res bil leta 1985 pravnomočno obsojen za navedeno kaznivo dejanje, vendar ni bil niti prej niti kasneje v postopku zaradi protipravnega dejanja, iz česar bi bilo mogoče sklepati na nevarnost za javni red. Boluje za Epilepsio grand mall in je bil zato leta 1989 invalidsko upokojen. Zaradi navedene bolezni je zanj storitev navedenega kaznivega dejanja nejasna in je ne zna razložiti. Žena je Slovenka in ima dva mladoletna otroka. Živi v svojem lastniškem stanovanju. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije - ZDS (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94), ker je v postopku ugotovila, da je bil tožnik 1985 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje velike tatvine na 4 leta zapora in je zato na podlagi 3. odstavka 40. člena ZDS, z uporabo 6. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94) ocenila, da zaradi razloga iz navedene določbe uredbe (pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje na 4 leta zapora) obstoja nevarnost za javni red Republike Slovenije iz 8. točke 10. člena ZDS.

Tožnik navedenega kaznivega dejanja oziroma dejstva, da je bil pravnomočno obsojen na 4 leta zapora, ne izpodbija, niti v tožbi ne trdi, da bi bila navedena obsodba že izbrisana. Ker je torej ugotovljeno dejansko stanje subsumirano z zakonskim dejanskim stanjem (pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje zapora) sodišče tudi ne dvomi, da je tožeča stranka z uporabo prostega preudarka v tem primeru v skladu z določbo 3. odstavka 40. člena ZDS odločila pravilno. Tožbene navedbe (epilepsija, da je bil obsojen le enkrat in dejstvo, da so žena in mladoletna otroka slovenski državljani), niso take okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev v tej zadevi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).