Legislator Case Law & Legislation
Sodba III Ips 18/93 ECLI:SI:VSRS:1993:III.IPS.18.93 AI generated

Bankruptcy debtor, not administrator, is the active party to challenge bankruptcy-related legal acts.

Case Number Sodba III Ips 18/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appellant's revision against a lower court ruling that confirmed a transfer to the bankruptcy estate was invalid. The appellant argued the bankruptcy administrator lacked standing, but the court held the debtor remains the active party for challenging acts within the statutory period. Consequently, the revision was rejected as unfounded because the lower court correctly applied the law regarding standing and procedural rules.

Legislator headnote

AI generated

92. člen ZPPSL; 112. člen ZPPSL: Upon the commencement of bankruptcy proceedings, the bankruptcy administrator represents the debtor; therefore, the debtor, not the administrator, is the active party entitled to challenge legal acts performed by the debtor within the year preceding the proceedings.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings active party standing bankruptcy administrator challenging legal acts revision procedure ZPPSL representation rights

Cited Legislation

AI generated
92. člen ZPPSL
Ena od posledic začetka stečajnega postopka je tudi prenehanje pravic organov upravljanja stečajnega dolžnika vključno s pravicami njegovega poslovodnega organa in zastopnika ter prenos teh funkcij na stečajnega upravitelja (92. člen ZPPSL; Uradni list SFRJ št.
112. člen ZPPSL
116. člen ZPPSL
354. člen ZPP
382. člen ZPP
393. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Aktivno legitimiran za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju je stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je cesija, ki sta jo sklenili pravdni stranki 21.5.1990 proti stečajni masi tožeče stranke brez učinka in da mora tožena stranka vrniti v stečajno maso tožeče stranke 500.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi, tožeči stranki pa vrniti pravdne stroške. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni oziroma razveljavi. Že po izteku revizijskega roka je vložila še dopolnitev revizije uveljavljajoč poleg revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava še revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka zmotno meni, da tožeča stranka v tem sporu ni aktivno legitimirana, ampak da bi tožbo lahko vložil samo stečajni upravitelj.

Ena od posledic začetka stečajnega postopka je tudi prenehanje pravic organov upravljanja stečajnega dolžnika vključno s pravicami njegovega poslovodnega organa in zastopnika ter prenos teh funkcij na stečajnega upravitelja (92. člen ZPPSL; Uradni list SFRJ št. 84/89). Od začetka stečajnega postopka dalje je torej stečajni upravitelj tisti, ki zastopa stečajnega dolžnika. Zato je tudi on tisti, ki lahko izpodbija pravna dejanja dolžnika, če so za to izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Tega pa ne more storiti v svojem imenu, ampak samo v imenu stečajnega dolžnika. To izhaja iz 1. odstavka 112. člena ZPPSL, ki določa, da ima stečajni upravitelj pravico v imenu stečajnega dolžnika (ne: v svojem imenu) izpodbijati pravna dejanja, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Čim pa ima stečajni upravitelj pravico izpodbijati pravna dejanja v imenu stečajnega dolžnika, je za vložitev tožbe legitimirana stranka stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj. Ta je samo zastopnik stečajnega dolžnika. Pravilnost takšne razlage 1. odstavka 112. člena ZPPSL potrjuje tudi določba 2. odstavka 116. člena ZPPSL.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj vseh dejstev, odločilnih za uspešnost izpodbijanja, je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje kot neutemeljeno. Zato in ker tekom postopka tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Obseg revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe določa 386. člen ZPP. V tem obsegu je revizijsko sodišče, upoštevajoč pravočasno vloženo revizijo, izpodbijano sodbo tudi preizkusilo. Obsega revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe pa ni mogoče širiti z novimi revizijskimi razlogi, uveljavljanimi šele v dopolnitvi revizije, vloženi po preteku revizijskega roka iz 1. odstavka 382. člena ZPP. Zato revizijsko sodišče ni preizkusilo izpodbijane sodbe z vidika tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mu ni treba paziti po uradni dolžnosti, jih je pa tožena stranka skušala uveljaviti šele v dopolnitvi revizije.