Slovenian Supreme Court dismisses appeal in expropriation case, upholding compensation adjustment and partial expropriation order.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Kadar je nepremičnina, odvzeta v razlastitvenem postopku, del funkcionalne celote, ki jo preseka javna cesta, razlaščenec lahko predlaga zaradi poslabšanja svojega položaja tudi razlastitev preostalega dela (zemljišča).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v korist predlagateljice razlastilo nepremičnini s parc. št. 4317/10 in 4317/11, obe k.o. ... Naložilo ji je, da mora za razlaščeni nepremičnini nasprotnemu udeležencu izplačati odškodnino v znesku 232.083,86 EUR (55,616.576,21 SIT). Odredilo je izbris zaznambe sklepa o začetku razlastitvenega postopka ter vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice.

Pritožbi nasprotnega udeleženca je sodišče druge stopnje deloma ugodilo in izpodbijani sklep deloma spremenilo tako, da je predlagateljici naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino v znesku 331.412,14 EUR (79.419.605,23 SIT) z zamudnimi obrestmi od 5.9.2006 dalje do plačila. V ostalem je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo pritožbo predlagateljice in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagateljica vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane odločitve z zavrnitvijo predloga, ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje. Poudarja, da je bila glede parcele št. 4317/10 k.o. ... sklenjena dne 15.8.1991 pogodba, ki nadomešča razlastitev. V tej pogodbi je bila številka parcele napačno navedena, zaradi česar je bila predlagateljica primorana sprožiti razlastitveni postopek. Vendar pa je glede tega zemljišča s pogodbo, ki nadomešča razlastitev, odškodnina bila že v celoti plačana. Kljub temu je z izpodbijanim sklepom za isto nepremičnino še enkrat bila določena odškodnina. Po stališču predlagateljice bi bilo potrebno nepravdni postopek prekiniti in stranke napotiti, da v določenem roku sprožijo pravdo v smislu določbe 9. člena Zakona o nepravdnem postopku. Glede zemljišča s parc. št. 4317/11 k.o. ... pa predlagateljica meni, da ni podlage za njeno razlastitev in določitev odškodnine. To zemljišče je namreč določeno za gradnjo, na njem pa ima Občina S. predkupno pravico.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 15.8.1991 je pravni prednik nasprotnega udeleženca predlagateljici prepustil v last zemljišče, ki je v pogodbi opredeljeno s parc. št. 4342/3 k.o. ... Zaradi pomotnega zapisa (sporazum se je nanašal na sedanje zemljišče s parc. št. 4317/10 k.o. ...) in ker pogodbe ni bilo mogoče uporabiti v zemljiškoknjižnem postopku, je predlagateljica podala predlog za razlastitev. Uveden je bil torej razlastitveni postopek, v katerem mora sodišče določiti odškodnino, saj se lastninska pravica v postopku razlastitve lahko odvzame ali omeji le proti plačilu odškodnine (drugi odstavek 18. člena Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ). Ob dejstvu, da gre za razlastitev (razlastitveni postopek je izpeljan po določbah ZSZ in po določbi drugega odstavka 177. člena Zakona o urejanju prostora – Uradni list RS, št. 110/2002), je bila odškodnina za razlaščeno zemljišče s parcelo št. 4317/10 k.o. ... določena na podlagi ustrezne cenitve in z upoštevanjem tega, kar je predlagateljica v letu 1991 pravnemu nasledniku nasprotnega udeleženca iz naslova odškodnine že plačala. Izpodbijani sklep sodišča druge stopnje zato pravilno ugotavlja, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu plačati razliko med vrednostjo, ki je bila izplačana v letu 1991 in sedanjo vrednostjo zemljišča. Pravno stališče, izraženo v reviziji, da je predlagateljica odškodnino za to zemljišče že plačala na podlagi pogodbe namesto razlastitve, je torej napačno, in sicer ne glede na to, da iz vsebine pogodbe z dne 15.8.1991 ni mogoče ugotoviti, da bi glede višine zneska, ki se ga je zavezala plačati predlagateljica pravnemu predniku nasprotnega udeleženca, bilo že dokončno odločeno (točka 6 pogodbe).

Pravno pravilno pa je odločeno tudi glede razlastitve zemljišča s parc. št. 4317/11 k.o. ... Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno uporabili določbo drugega odstavka 24. člena ZSZ, ki določa, da razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka. Dejanske ugotovitve kažejo, da je avtocestni priključek, ki je predviden po parc. št. 4317/10 k.o. ..., presekal tovarniško dvorišče, zaradi česar se parcela s številko 4317/11 k.o. ... nahaja na drugi strani cestnega priključka, kamor nasprotni udeleženec nima dostopa. Revizijsko sodišče se strinja s pravno razlago, po kateri ni problem v tem, ali predstavlja zemljišče s parc. št. 4317/11 gradbeno parcelo, temveč v tem, ali se bo z odvzemom parcele št. 4317/10 položaj nasprotnega udeleženca bistveno poslabšal. Zatrjevana predkupna pravica občine Sežana torej v tem primeru ni pravno odločilno dejstvo.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.