Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1146/95-9 ECLI:SI:VSRS:1997:U.1146.95.9 AI generated

Tenant gains standing in denationalization proceedings if they prove they are the legal investor under the Housing Act.

Case Number Sodba U 1146/95-9
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted the tenant's administrative lawsuit and revoked the Ministry's decision denying their standing in a denationalization proceeding. The tenant argued that because the basement apartment was rebuilt after the building's nationalization, they should be recognized as the legal investor under the Housing Act. The court agreed, noting that while tenants usually lack standing, the specific circumstances and the tenant's potential right to purchase under the Housing Act created a sufficient legal interest to participate in the proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnih sporih; Zakon o stanovanju: A tenant possesses standing in a denationalization proceeding if they can demonstrate they are the legal investor of the property or satisfy the conditions of the Housing Act, thereby protecting their potential right to purchase or ownership.

Keywords

AI generated
denationalization proceedings tenant standing legal investor status Housing Act rights administrative lawsuit standing property ownership transfer procedural interest

Cited Legislation

AI generated
2nd paragraph of Article 39 of the Administrative Disputes Act
Article 116 of the Housing Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 5.6.1995.

[JEDRO]

Če je bilo podstrešno stanovanje zgrajeno po podržavljenju objekta, ki je predmet denacionalizacije, ima najemnik tega stanovanja položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, če izkaže, da je bil zakoniti investitor tega stanovanja oz. da izpolnjuje pogoje iz 116. člena SZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo z dne 21.3.1994 in zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka v zadevi denacionalizacije nepremičnin vpisanih pri vl. št. 363, končanem z odločbo z dne 28.5.1992, z utemeljitvijo, da tožnik, kot najemnik preurejenega podstrešnega stanovanja v objektu, ki je bil predmet denacionalizacije, v tem postopku nima položaja stranke.

Navedeno stanovanje je bilo denacionalizacijski upravičenki vrnjeno samo v last, kar ne vpliva na obstoječe najemno razmerje (24. člen ZDen). V denacionalizacijskem postopku se ni odločalo o nobeni tožnikovi pravici ali pravni koristi.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge kršitve pravil postopka, kršitve materialnega prava in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker ga tožena stranka šteje za najemnika stanovanja in ne za investitorja gradnje. Stanovanje, v katerem prebiva, je bilo po podržavljenju objekta na novo zgrajeno in zato pred podržavljenjem ni bilo last denacionalizacijske upravičenke. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve, vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno in se pri tem sklicuje na odločbo o dodelitvi stanovanja z dne 17.12.1984 Samoupravne stanovanjske skupnosti, iz katere naj bi bilo razvidno, da so tožnikove navedbe v tožbi neresnične.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je že v upravnem sporu, ki ga je sprožil tožnik zoper odločbo tožene stranke z dne 23.11.1993, s katero je odpravila prvostopna sklepa, s katerima je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek za denacionalizacijo nepremičnin, končan z isto denacionalizacijsko odločbo, ki je predmet tudi obnove postopka in tega upravnega spora, tožniku priznalo položaj stranke v upravnem sporu. Ker gre v obeh primerih za upravni spor o isti stvari in tudi za istega tožnika, sodišče ponavlja stališče iz že navedene sodbe. Najemnik stanovanja sicer praviloma ni stranka v postopku denacionalizacije, vendar je sodišče glede na okoliščine primera (tožbena navedba, da je bilo podstrešno stanovanje zgrajeno po podržavljenju objekta, ki je predmet denacionalizacije, kar potrjujejo tudi podatki spisov) in ob upoštevanju določb Stanovanjskega zakona - SZ (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) presodilo, da tožnik v tem postopku izkazuje pravni interes in ima zato pravico udeleževati se postopka. Če je bila investitor spornega stanovanja občina, tožnik pa le najemnik tega stanovanja, bi v takem primeru imel tožnik pravico do nakupa stanovanja po SZ. Kolikor pa je bil investitor stanovanja sam tožnik in izpolnjuje pogoje po 116. členu SZ, bi ta postal z dnem njegove veljavnosti, lastnik stanovanja. Zato ima po mnenju sodišča tožnik pravni interes, da v tem denacionalizacijskem postopku kot stranka sodeluje in s tem varuje svojo pravico oziroma pravno korist, da se v postopku ugotovi, da je navedeno stanovanje z uveljavitvijo SZ postalo last investitorja, kar pomeni, da ne more biti predmet denacionalizacije. Ali so navedeni pogoji izpolnjeni, bo moral upravni organ ugotoviti v obnovi postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1.

odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).