Administrative court dismisses appeal against ban on selling goods lacking mandatory Slovenian language declarations.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Blago, ki je v prodaji, mora biti ustrezno opremljeno z deklaracijami v slovenskem jeziku, ker je namen deklaracije kupca seznaniti s podatki, povezanimi z uporabo in kakovostjo blaga.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata občin, Tržna inšpekcija z dne 18.11.1994, s katero je v tožničini prodajalni prepovedal, do odprave pomanjkljivosti, promet z osemnajstimi pločevinkami po neto 420 g vloženega sadja španskega izvora, ker niso imele deklaracije v slovenskem jeziku, in suho svinjsko kračo, ker je bila v prometu brez kakršnekoli deklaracije ter prepovedal, da R.T. še nadalje opravlja dela prodajalke. Z odločbo je tudi izrekel, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil pomanjkljivosti pri deklariranju sadnih in mesnih izdelkov (9. člen in 18. člen Zakona o standardizaciji) in v skladu s 75. členom navedenega zakona tudi prepovedal promet s pomanjkljivo deklariranimi izdelki. V času pregleda je opravljala prodajo R.T. (zapisnik z dne 15.11.1994), ki za opravljanje dela prodajalke nima minimalne stopnje izobrazbe predpisane s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke in navaja:

- Poleg sporne krače, ki naj ne bi imela deklaracije, so se nahajali v trgovini še drugi podobni izdelki, za katere je bila v trgovini predpisana dokumentacija. Večja količina suhomesnih izdelkov je bila kupljena od proizvajalca ... in je bila opremljena z deklaracijami. Možno je, da je z omenjene krače deklaracija odpadla. Na to je tožnik opozoril že inšpektorja.

- Že pred izdajo odločbe je tožnik tržni inšpekciji posredoval deklaracije za vloženo sadje v slovenskem jeziku, ki jih je prejel od prodajalca in je z njimi tudi takoj opremil izdelke. Sadje je bilo kupljeno pred veljavnostjo zakona, ki je to zahteval.

- Odločba je napačna tudi v delu, ki se nanaša na prepoved nadaljnjega opravljanja dela prodajalke R.T. Delavka je v samopostrežni trgovini opravljala le dela blagovnega manipulanta (urejanje polic v trgovini, urejanje izložbe). To je razvidno iz pogodbe o zaposlitvi, pa tudi pred tem opravljen inšpekcijski pregled (6.12.1994) tovrstnega prekrška ni zabeležil.

Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V stvari ni sporno, da je bila v času inšpekcijskega ogleda (15.11.1994) v prodajalni v prometu suha svinjska krača brez deklaracije in osemnajst pločevink vloženega sadja španskega izvora brez deklaracij v slovenskem jeziku. Glede na navedeno dejansko stanje (blago v prodaji brez ustreznih deklaracij) sta po presoji sodišča tako tržni inšpektor, ki je izrekel ukrep, kot tudi tožena stranka, ki je o zadevi odločila v pritožbenem postopku, odločila v skladu z določbami zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, na katere se tudi pravilno sklicujeta. Ugovori, s katerimi tožnik izpodbija ta del ukrepa, ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Cilj zakonskih določb o deklariranju blaga, ki je v prodaji, je seznaniti kupce med drugimi tudi s podatki, povezanimi z uporabo in kakovostjo blaga. Iz tega lahko sledi le sklep, da so deklaracije namenjene kupcem in zato mora biti blago, ki je v prodaji, z njimi ustrezno opremljeno. Ker v tem primeru ni bilo tako, je inšpekcijski organ ravnal pravilno in v skladu z zakonom. Kdaj so dejansko bile pločevinke sadja kupljene, je v tem primeru v skladu z vsem že prej navedenim, nepomembno. Pomembno je le dejansko stanje, ugotovljeno v času, ko je bil izrečen ukrep.

Tudi ukrep prepovedi nadaljnjega opravljanja dela prodajalke R.T. v prodajalni ima po mnenju sodišča pravno podlago v Zakonu o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93) in predpisih, izdanih na njegovi podlagi (Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil - Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93). Ta določa, da mora imeti prodajalec uspešno dokončan najmanj triletni izobraževalni program "trgovec", če pa ima uspešno končan izobraževalni program V. stopnje, pa mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca. Ni pomembno, kakšna dela ima delavka navedena v pogodbi o zaposlitvi, niti ne, kakšna dela je opravljala v času inšpekcijskega nadzorstva dne 6.12.1994, na kar se v tožbi sklicuje tožnik, ampak je odločujoča okoliščina, katero delo je delavka opravljala v času inšpekcijskega nadzorstva, ko je bil izrečen ukrep po tržnem inšpektorju. Tožnik v tožbi ne zatrjuje, da delavka v času inšpekcijskega pregleda omenjenega dela ni opravljala, niti, da izpolnjuje predpisane pogoje za delo prodajalke, ki ga je tedaj opravljala.

V skladu z navedenim je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).