Appeal dismissed; spouse's intent to sell housing is not a legal ground for denying housing rights under ZSR.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Namen enega zakonca, da po dodelitvi stanovanje zamenja z drugim, ni pravno odločilna okoliščina za dodelitev stanovanja po 17. členu ZSR.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na podlagi 17. člena zakona o stanovanjskih razmerjih odločilo, da predlagateljica obdrži stanovanjsko pravico na stanovanju, ter da se je nasprotni udeleženec dolžan izseliti, ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in prvostopni sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložil revizijo nasprotni udeleženec. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da predlagateljica nima namena uporabljati stanovanja za zadovoljevanje stanovanjskih potreb, temveč ga želi spraviti v promet. Če pa je tako, in to je bilo ugotovljeno, niso izpolnjeni pogoji za dodelitev pravice njej. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijana sklepa spremeni tako, da predlog predlagateljice zavrne kot neutemeljen.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in predlagateljici, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP). Predlaga, da jo revizijsko sodišče zarne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) v povezavi s 158. členom sedaj veljavnega stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91). Postopek je bil namreč sprožen pred uveljavitvijo slednjega.

Po 2. odstavku 17. člena ZSR odloči o stanovanjski pravici prejšnjih zakoncev sodišče, če o tem ni sporazuma. Pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev in njunih otrok ter druge okoliščine primera. Sodišči prve in druge stopnje sta v skladu s tem določilom ugotovili vsa pravno odločilna dejstva. Teh nasprotni udeleženec ne izpodbija.

Dejstvo, da želi predlagateljica "spraviti stanovanje v promet" pa ni pravno odločilna okoliščina. Že sodišče druge stopnje je nasprotnemu udeležencu odgovorilo, zakaj trditev o predlagateljičinem namenu, da stanovanje zamenja, za odločitev ni pomembna. Razlogi za neutemeljenost podobnega ugovora v reviziji so enaki. Predlagateljica ima pravico reševati svoj bodoči stanovanjski problem tako, kot to sama želi in v skladu s predpisi, ki v tistem času veljajo. V nepravdnem postopku po 17. členu ZSR pa sodišče ugotavlja sedanje stanovanjske razmere prejšnjih zakoncev in odloča glede na v času odločanja ugotovljene možnosti za reševanje stanovanjskega problema enega in drugega. Nasprotni udeleženec nikoli ni trdil, da ima predlagateljica poleg stanovanja, ki je predmet tega postopka, še kakšno drugo stanovanje ali kakšno drugo možnost, da reši svoj stanovanjski problem (ne da bi upoštevala možnost razpolaganja s sedanjim stanovanjem). Sodišči prve in druge stopnje zato nista imeli nobene podlage za upoštevanje zatrjevanih bodočih dejstev. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno in da je odločitev sodišč pravilna.

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Ker nasprotni udeleženec z revizijo ni uspel, predlagateljica pa ni priglasila stroškov odgovora, je izrek o stroških revizijskega postopka odpadel.