Court dismisses citizenship claim for child living abroad with naturalized parent under ZDRS.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's administrative lawsuit challenging the rejection of her minor son's naturalization application. The plaintiff argued she had been forced to leave Slovenia with her children after losing her job, while the defendant maintained the child resided with his father abroad. The court ruled that the statutory requirement for the child to live with the naturalized parent in Slovenia was not met, leading to the rejection of the application.
Legislator headnote
AI generated14. člen ZDRS; 2. odstavek 14. člena ZDRS: A minor child does not acquire Slovenian citizenship through naturalization of one parent if the child does not reside with that parent in the Republic of Slovenia.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Otrok, ki ne živi s staršem, ki je pridobil državljanstvo z naturalizacijo, v RS, ne more pridobiti državljanstva RS po 14. členu ZDRS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila vlogi tožnice za sprejem njenega mladoletnega sina N.I. v državljanstvo Republike Slovenije, ker mladoletni sin ne živi s tožnico, ki ima slovensko državljanstvo, v Republiki Sloveniji, ampak po izjavi tožnice, ki je bila v postopku zaslišana, pri očetu v tujini. Ker pogoj iz 14. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) ni izpolnjen, tožena stranka vlogi ni ugodila.
Tožnica v upravnem sporu izpodbija odločbo in v njej smiselno navaja, da je bila zaposlena v vojni bolnici v Sloveniji, kot medicinska sestra, da je 1.7.1991 pristopila na slovensko stran in s tem ostala brez zaposlitve. Ker je bil brez zaposlitve tudi mož, s katerim sta uradno sicer razvezana, se je mož odločil, da gre z otrokoma (mladoletnim sinom in hčerjo) k sorodnikom. Nadalje še navaja, da na sodišče istočasno naslavlja še prošnjo za sprejem v državljanstvo RS tudi bivšega moža Z.I., saj bi bila navedena prošnja naslovljena na ministrstvo za notranje zadeve lahko enako zavrnjena (kljub veliki taksi), kot je bila zavrnjena prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije mladoletnega sina. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in odloči, da se mladoletni sin N.I. in bivši mož Z.I. sprejmeta v slovensko državljanstvo.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
V stvari gre za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije mladoletne osebe po določbi 2. odstavka 14. člena ZDRS, ki določa, da če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji. Iz navedene določbe torej izhaja, da v primeru, ko zaprosi za slovensko državljanstvo samo eden od staršev, ki državljanstvo Republike Slovenije že ima, ga na njegovo prošnjo pridobi tudi njegov mladoletni otrok, vendar le pod pogojem, da z njim živi v Sloveniji. Tako kot navaja že tožena stranka v izpodbijani odločbi, to pa potrjujejo tudi podatki spisov (zapisnik o zaslišanju tožnice), je tožnica zaslišana v postopku sama navedla, da mladoletni sin živi pri očetu v tujini, kar pomeni, da pogoj iz 2. odstavka 14. člena ZDRS, da mladoletna oseba živi s staršem, ki ima slovensko državljanstvo, ni izpolnjen in je zato tožena stranka v tem primeru pravilno odločila.
Sodišče pa tožnici še pojasnjuje, da v upravnem postopku sodišče presoja le zakonitost izpodbijane odločbe. Odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije ne spada v pristojnost sodišča, ampak mora bivši tožničin mož, če želi pridobiti slovensko državljanstvo, to sam uveljavljati pri ministrstvu za notranje zadeve, ki je po zakonu o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Ur. l. RS, št. 71/94) pristojno o tem odločati (9.
člen).
Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).