Supreme Court dismisses administrative lawsuit challenging general acts and procedural steps of a municipal council.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's administrative lawsuit challenging the City Council of Ljubljana's budget ordinance and meeting schedules. The plaintiff argued the council president exceeded his authority by convening and presiding over meetings without proper statutory grounds. The court ruled that the challenged acts were general legal norms and procedural steps rather than specific administrative decisions affecting individual rights. Consequently, the court held that such acts fall outside the scope of administrative litigation and must be reviewed by the Constitutional Court instead.
Legislator headnote
AI generatedArticle 157, paragraph 1 and 2 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 30, paragraph 1, point 1 of the Administrative Disputes Act: Administrative courts do not have jurisdiction to review the legality of general legal acts or procedural acts of representative bodies, which must be challenged before the Constitutional Court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Ker tožnik izpodbija splošni akt, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, za katerega presojo ustavnosti in zakonitosti je pristojno Ustavno sodišče RS (21. člen zakona o Ustavnem sodišču RS), izpodbijani akt pa ni niti dokončni (upravni) posamični akt iz 1. odstavka 157. člena, niti posamični akt iz 2. odstavka 157. člena Ustave RS, izpodbijanega akta v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik s tožbo izpodbija sklic zasedanja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MS MOL) za dne 11.7.1996 in 16.7.1996 ter odlok o proračunu MOL za leto 1996 ter druge sklepe sprejete na teh zasedanjih, predlaga sodišču da jih razveljavi in predlaga izdajo začasne odredbe, s katero zadrži izvrševanje vseh sklepov in aktov, sprejetih na zasedanjih z dne 11.7.1996 in 16.7.1996. Navaja, da je prvi navedeni toženec v funkciji podpredsednika MS MOL dne 8.7.1996 sklical in dne 11.6.1996 vodil nadaljevanje 7. izredne seje MS ter dne 15.7.1996 sklical in 16.7.1996 vodil 9. izredno sejo MS MOL, za kar po statutu MOL (Uradni list RS, št. 32/95 in 33/95) in začasnem poslovniku MS MOL z dne 5.1.1995 ni pristojen. V prvem primeru se je seje udeležilo 26 svetnikov od skupno 45. Ne drži, da je bila prva seja sklicana v odsotnosti predsednika sveta. Prvi toženec si je z navedenimi dejanji vzel pravico, ki je po 28. členu prej navedenega statuta nima, ker le predsednik predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje, sicer pa najstarejši podpredsednik, ko v odsotnosti nadomešča predsednika. Seja 26 svetnikov MS je potekala mimo pristojnih služb MS z asistenco župana oziroma njegovih služb. Tudi sklic 9. seje MS MOL za dne 16.7.1996 in njeno vodenje je v nasprotju z določili statuta MOL in 17. člen začasnega poslovnika MS, po katerem lahko četrtina svetnikov zahteva sklic sveta, ki pa jo mora predsednik sveta sklicati v 14 dneh. V nasprotju z navedenim določilom začasnega poslovnika je tudi pooblastilo prvemu tožencu za sklic 9. seje MS MOL, dano na zasedanju 11.7.1996.
Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:
Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloča v upravnem sporu v zadevah, ki so opredeljene v 1. in 2. odstavku 157. člena ustave Republike Slovenije, in sicer:
1) o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, in
2) če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.
Ni dvoma, da tožnik ne izpodbija dokončnega posamičnega (upravnega) akta, s katerim bi bilo odločeno o kakšni tožnikovi (na zakon oprti) pravici, obveznosti ali pravni koristi (1. odstavek 157. člena ustave RS).
Tožnik izpodbija odlok o proračunu MOL za leto 1996 (ki je splošni, ne pa konkretni, posamični akt), sklic dveh sej MS za dne 11.7.1996 in 16.7.1996 ter sklepov sprejetih na navedenih dveh zasedanjih MS MOL v postopku sprejemanja navedenega odloka, ne izpodbija pa kakega posamičnega akta ali posamičnega dejanja, s katerim bi se posegalo v ustavno pravico posameznika v smislu 2. odstavka 157. člena ustave RS. Po določbi 2. odstavka 157. člena ustave RS v upravnem sporu torej ni mogoče izpodbijati splošnih pravnih aktov (predpisov) in proceduralnih dejanj predstavniškega telesa in njenih organov v postopku sprejemanja splošnega pravnega akta.
Ker je za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnega akta MOL - odloka o proračunu MOL za leto 1996 pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije (4. alinea 1. odstavka in 3. odstavek 21. člena zakona o Ustavnem sodišču RS, Uradni list RS, št. 15/94), navedeni akti in (proceduralna) dejanja MS MOL pa niso posamični akti in dejanja iz 2. odstavka 157. člena ustave RS, niti dokončni posamični akti (1. odstavek 157. člena ustave RS), za katerih presojo zakonitosti bi bilo pristojno Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih (v nadaljevanju: ZUS). ZUS se v Republiki Sloveniji na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) uporablja le smiselno, če sicer ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.