Denationalization claim dismissed for failure to submit citizenship document despite court summons.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Nepredložitev akta o podržavljenju kljub pozivu na dopolnitev pomeni, da je zahteva za denacionalizacijo tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo nepremičnin, ki obsegajo grajski kompleks, vpisane v vložku št. 1511, s parc. št. 472, 112, 111, 110, 109, 2040/2, 2042/2, 2042/1, 2043, 2045, 2044/1, 2044/2 in 2044/3. Tožena stranka v obrazložitvi sklepa navaja, da zahteva ni vsebovala potrebnih listin za ugotavljanje upravičenosti zahteve za denacionalizacijo in da tožeča stranka, kljub pozivu z dne 15.7.1993 na dopolnitev zahteve z vsemi potrebnimi listinami iz 62. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) in kljub podaljšanju roka za predložitev listin z dopisom z dne 14.9.1993 za 15 dni, le teh ni predložila. Tožena stranka je ugotovila, da ima zahteva takšne pomanjkljivosti, da se je ne da obravnavati in jo je na podlagi 1. odstavka 68. člena zakona o upravnem postopku (ZUP) zavrgla.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je svojo zahtevo dopolnila s celo vrsto listin, kar izkazuje s priloženimi vlogami, ki jih v tožbi tudi citira. Po mnenju tožeče stranke iz izpodbijanega sklepa izhaja, kot da bi tožeča stranka vložila le osnovno vlogo in ničesar drugega. V izpodbijanem sklepu niso navedena dejstva, ki izhajajo iz spisa oziroma bi iz njega morala izhajati. Zato je sklep nezakonit. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 62. člena ZDen se zahtevi za denacionalizacijo priloži med drugim tudi listina o podržavljenju premoženja, na katerega se zahteva nanaša. Listina o podržavljanju je ena od bistvenih sestavin zahtevka za denacionalizacijo, brez nje ni mogoče uvesti postopka za denacionalizacijo, niti odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe. Če taka listina ni predložena, pomeni, da je zahteva nepopolna.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka akta o podržavljanju ni predložila. Ni ga predložila niti v naknadno določenem roku za odpravo pomanjkljivosti, kljub izrecnemu pozivu (dopis z dne 14.9.1993), naj predloži odločbo o podržavljanju grajskega kompleksa, in opozorilu na posledice po 2. odstavku 68. člena zakona o upravnem postopku (ZUP). Zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da je zahteva za denacionalizacijo tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati in je odločitev o zavrženju zahteve na podlagi 2. odstavku 68. člena ZUP pravilna.

V postopku za denacionalizacijo, ki teče na zahtevo stranke, mora stranka predložiti vsa po 62. členu ZDen zahtevana dokazila, če hoče, da bo zahtevek ugodno rešen. Le v primeru, če listine, zahtevane po citiranem zakonskem določilu, ne obstajajo in jih zato stranka ne more predložiti, mora upravni organ po uradni dolžnosti od zavezanca ali tretjih oseb zahtevati dokazila o verjetnosti obstoja pravice (63. člen ZDen). V obravnavanem primeru tožeča stranka ni trdila, da listina o podržavljanju ne obstaja, zato ne gre za primer, ko bi moral upravni organ po uradni dolžnosti ravnati po 63. členu ZDen. Ker zatrjevanih kršitev določb po 1. in 3. točki 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) sodišče ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).