Supreme Court dismisses citizenship claim where marriage to foreigner automatically stripped Yugoslav citizenship without retention declaration.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Jugoslovanska državljanka, ki se je v obdobju od 6.4.1941 do 28.8.1945 poročila s tujim državljanom in do 5.7.1947 ni podala izjave, da si pridržuje jugoslovansko državljanstvo, ji je z dnem sklenitve zakonske zveze prenehalo jugoslovansko državljanstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Oddelka za občo upravo referata za notranje zadeve občine z dne 2.4.1993, s katero je ta ugotovil, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije in da se tudi po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štela za jugoslovansko državljanko. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnica dne 8.10.1943 v Richtenbergu sklenila zakonsko zvezo s tujim državljanom, zato ji je v skladu s 4. odstavkom (prav 3. odstavkom) 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ v zvezi s 4. odstavkom 55. člena pravilnika o izvajanju zakona o državljanstvu FLRJ, prenehalo jugoslovansko državljanstvo z dnem sklenitve zakonske zveze (8.10.1943). V postopku niso bili ugotovljeni nikakršni dokazi o tem, da bi si tožnica do 5.7.1947 z izjavo pridržala jugoslovansko državljanstvo po že navedenih določbah zakona o državljanstvu FLRJ. Tožnica v tožbi izpodbija navedeno odločbo, ker naj bi jo jugoslovanski državni organi ves čas vodili kot jugoslovansko državljanko, kar naj bi bilo jasno razvidno iz predloga za odvzem državljanstva z dne 1.8.1952. Tudi iz dopisa Krajevnega ljudskega odbora z dne 10.3.1949 izhaja, da je bila tožnica slovenske narodnosti. Res je sicer, da je 8.10.1943 sklenila zakonsko zvezo z J.W., vendar je še naprej živela v Sloveniji in tudi po poroki obdržala jugoslovansko in slovensko državljanstvo. Da se je po vojni izognila aretaciji in likvidaciji, je pobegnila v Avstrijo. Neobstoj listin, da je vpisana v uradno evidenco kot jugoslovanska državljanka, ne more biti razlog, da se ji državljanstvo ne prizna. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDEN, Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na zahtevo organa iz 54. ali 56. člena tega zakona, ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu. Ker v tem primeru tožnica ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu, je Oddelek za gospodarstvo občine podal zahtevo organu za notranje zadeve iste občine, da izda za tožnico ugotovitveno odločbo o državljanstvu.

Iz spisnih podatkov in izpodbijane odločbe je razvidno, da je prvostopni organ pri ugotavljanju državljanstva za tožnico upošteval vse dosedanje predpise o državljanstvu (39. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije) in na tej podlagi ugotovil, da je tožnici z dnem poroke s tujim državljanom (8.10.1943) prenehalo državljanstvo FLRJ. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da iz uradnih evidenc ni razvidno, da bi si tožnica v skladu s 3. odstavkom 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48) s posebno izjavo pridržala jugoslovansko državljanstvo in o čemer bi takratno ministrstvo za notranje zadeve moralo izdati posebno ugotovitveno odločbo. To tudi ni sporno, saj tožnica tega v tožbi ne zatrjuje. Po presoji sodišča je zato tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnici prenehalo jugoslovansko državljanstvo 8.10.1943, torej z dnem poroke s tujim državljanom (3. odstavek 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ) in da se tudi po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) ni štela za slovensko in jugoslovansko državljanko. Dokazi, na katere se je tožnica sklicevala že v pritožbi in tudi v tožbi, glede na nesporno dejstvo, da se je tožnica leta 1943 poročila s tujim državljanom in da do 5.7.1947 ni podala posebne izjave o pridržanju jugoslovanskega državljanstva ter glede na že navedeno določbo 3. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, na samo odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati.

Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena, jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).