Legislator Case Law & Legislation
Sklep IV Ips 7/93 ECLI:SI:VSRS:1993:IV.IPS.7.93 AI generated

Request for judicial review dismissed because fine was under 5,000 SIT statutory threshold.

Case Number Sklep IV Ips 7/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the defendant's request for judicial review as inadmissible. The defendant argued for the annulment of a second-instance decision regarding a traffic violation, claiming errors in legal application and fact-finding. The court ruled that the request was barred because the imposed fine of 1,900 SIT fell below the 5,000 SIT threshold required by law to access this remedy.

Legislator headnote

AI generated

Article 202(2) of the Offences Act; Article 204(2) of the Offences Act: A request for judicial review against a second-instance decision on an offence is admissible only if a fine exceeding 5,000 SIT was imposed.

Keywords

AI generated
judicial review admissibility fine threshold requirement second instance decision traffic offence penalty inadmissible request

Cited Legislation

AI generated
Article 202(2) of the Offences Act
Article 204(2) of the Offences Act

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Kaznovani ni mogel vložiti zahteve za sodno varstvo, ker mu je bila za prekršek izrečena denarna kazen v višini 1.900 SIT, po 2. točki 202. člena zakona o prekrških pa je zahtevo mogoče vložiti, če je bila izrečena kazen za prekršek nad 5.000 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

Republiški senat za prekrške je z zgoraj navedeno odločbo zavrnil pritožbo kaznovanega kot neutemeljeno in potrdil odločbo o prekršku občinskega sodnika za prekrške, s katero je bil spoznan za odgovornega prekrška po 8. točki 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 227. člena ZTVCP. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 1.900 SIT ter mu je bilo naloženo plačilo stroškov postopka.

Kaznovani je dne 3.2.1993 vložil zahtevo za sodno varstvo zoper navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške. Vložil jo je zaradi napačne uporabe materialnega prava, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da vrhovno sodišče izpodbijano odločbo druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločitev organu za prekrške prve stopnje.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Kaznovanemu je bila za prekršek izrečena le denarna kazen v višini 1.900 SIT, po 2. točki 202. člena zakona o prekrških pa bi lahko vložil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, le v primeru, če bi mu bila izrečena denarna kazen nad 5.000 SIT. Kaznovani torej ni mogel vložiti tega izrednega pravnega sredstva, zato je vrhovno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 204. člena zakona o prekrških njegovo zahtevo zavrglo kot nedovoljeno.