Supreme Court allows administrative appeal against enforcement silence, ruling procedural silence is permissible in enforcement proceedings.

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje z dne 21.10.1993 pod tč. 3 izreka odpravi.

[JEDRO]

Sklepi, izdani v izvršilnem postopku, so upravni akti, zoper katere je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Zato je molk organa možen tudi v postopku nadaljevanja izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbama tožnika in odpravila sklepe Sekretariata za občo upravo občine z dne 7.9., 10.9., 14.9., 15.9. in 16.9.1993 ter vrnila zadevo v ponovni postopek (1. in 2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da zavezanka sicer ni omogočila tožniku stikov z mld. hčerko 6.3., 13.3., 27.3. in 3.4.1992, vendar denarne kazni z prisilitvijo k izpolnitvi obveznosti ni mogoče uporabiti z retroaktivnim učinkom. Med stroške izvršilnega postopka spadajo tudi stroški, ki jih je tožnik imel s prihodom na kraj, ki je s sklepom o izvršbi določen za stik z mld. hčerko, kateri zaradi ravnanja zavezanke ni uspel. Pod točko 3 izreka pa je zavrnila tožnikovo pritožbo zaradi molka organa z obrazložitvijo, "da v izvršilnem postopku pritožba zaradi molka organa, ki ni izdal sklepa o izreku denarne kazni, ni možna."

Tožnik v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo pod točko 3 izreka. Navaja, da mu tožena stranka ne priznava molka organa zaradi onemogočenih stikov s hčerko in v zvezi s tem nastalih stroškov. Meni, da so s tem kršene njegove temeljne človekove pravice. Predlaga, da sodišče odločbo v izpodbijanem delu pod točko 3 izreka odpravi in mu prizna vse stroške upravnega in sodnega postopka.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz uvoda izpodbijane odločbe niti iz obrazložitve ni razvidno, o kateri pritožbi zaradi molka organa je bilo odločeno pod točko 3 izreka. Zato sodišče ni moglo preizkusiti ali v sporni zadevi, o kateri je odločeno, gre dejansko za molk organa ali ne (2. odstavek 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Ne glede na navedeno, pa se sodišče ne strinja s sprejetim stališčem, "da v izvršilnem postopku, ki se vodi na zahtevo upravičenca, pritožba zaradi molka organa, ki ni izdal sklepa o izreku denarne kazni, ni možna." Zaradi varstva pravic državljanov velja v upravnem postopku pravilo, da je treba o strankini zahtevi izdati pismeno odločbo. Če pristojni organ, ki je zoper njegovo odločbo dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (2. odstavek 218. člena ZUP). Po mnenju sodišča navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je molk organa možen samo v primeru, ko je upravni organ dolžan o zadevi meritorno odločiti, ampak je molk organa možen tudi v postopku nadaljevanja izvršbe. Sklepi izdani v izvršilnem postopku so upravni akti, zoper katere je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo (280. člen ZUP). Zato tudi v teh zadevah obstaja fikcija, da je bil predlog upravičenca zavrnjen, če o njem ni bilo odločeno v zakonskem roku. Vendar se tožnik mora zavedati, da močno obremenjuje postopek, če za vsak neuspešen stik vlaga različne vloge.

Ker so bila kršena pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, je odločba v izpodbijanem delu pod točko 3 izreka nezakonita. Zato je sodišče tožbi ugodilo in v navedenem delu odločbo odpravilo na podlagi 2. dostavka 39. člena ZUS.

V upravnem sporu trpi vsaka stranka svoje stroške (61. člen ZUS), zato sodišče ni odločalo o povrnitvi stroškov upravnega spora. O stroških izvršilnega postopka pa odloči organ, ko odloči o glavni stvari (115. in 1. odstavek 117. člena ZUP).

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.