Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1670/93-6 ECLI:SI:VSRS:1995:U.1670.93.6 AI generated

Administrative court dismisses appeal against invalid administrative decision due to lack of formal administrative act.

Case Number Sodba U 1670/93-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia declared the administrative appeal admissible and set aside the lower administrative body's decision. The plaintiff argued for the return of overpaid funds for a seizure, while the defendant maintained the claim was time-barred. The court ruled the lower body acted illegally by rejecting the claim via a mere response instead of issuing a formal administrative act subject to appeal.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem postopku (ZUP); Zakon o upravnih sporih (ZUS): An administrative organ must issue a formal administrative act containing legal reasoning and appeal rights when deciding on a substantive claim; a mere response rejecting a claim without such an act constitutes an illegal procedural violation requiring the invalidation of the subsequent appeal decision.

Keywords

AI generated
administrative act procedural defect time bar administrative appeal legal reasoning supreme court seizure return

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 39. člen Zakona o upravnih sporih (ZUS)
3. točka 1. odstavka 10. člen Zakona o upravnih sporih (ZUS)
2. odstavek 234. člen Zakona o upravnem postopku (ZUP)
člen 206 - 211 Zakona o upravnem postopku (ZUP)
14. člen Zakona o upravnem postopku (ZUP)
1. odstavek 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške uprave za javne prihodke z dne 13.12.1993 odpravi.

[JEDRO]

Nezakonita je odločitev upravnega organa, ker je odločal o materialnopravnem zahtevku stranke, pa v njem ni izdal upravnega akta, zoper katerega bi bila dopustna pritožba.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke z dne 14.9.1993, s katero je bila zavržena tožničina pritožba proti odgovoru prvostopnega organa v zvezi z njenim zahtevkom za vračilo zneska, ki ga je plačala za starostno zavarovanje kmetov zaradi rubeža, opravljenega 19.8.1980. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla, da je v zvezi z zahtevkom z dne 4.3.1993 za vračilo zneska tožnica dobila odgovor, v katerem ji upravni organ pojasnjuje, da pravica vračila preveč plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v treh letih. Ker pa v danem primeru organ prve stopnje ni izdal odločbe oziroma sklepa, je prvostopni organ z izpodbijano odločbo pravilno zavrgel pritožničino pritožbo, saj pritožba ni bila vložena zoper upravni akt.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se preživlja z delom na zaščiteni kmetiji, da nima pokojnine in da ne pripada nobeni skupnosti, zaradi česar bi bila dolžna plačevati kakršnekoli prispevke. Ker ji je rubežni organ v letu 1980 odvzel traktor, je v strahu, da ga ne bi prodali, plačala zahtevani znesek in tudi stroške v skupnem znesku 16.057,25 din. Prepričana je, da ničesar ni dolgovala in da tudi rubežni postopek ni bil pravilno opravljen. Zato zahteva vračilo tega zneska z obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih kot jih je navedla v izpodbijani odločbi in zato predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev v stvari. Odgovor z dne 11.5.1993, ki ga je upravni organ prve stopnje poslal tožeči stranki, se nanaša na njen zahtevek, s katerim je uveljavljala vrnitev, po njenem mnenju, neutemeljeno plačanega zneska. V odgovoru ji upravni organ sporoča, da ji pravica do vračila preveč plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave ne gre, ker je ta pravica zastarala v treh letih po preteku leta, v katerem jih je plačala. Upravni organ je torej odločal o pravici do vračila plačanega davka, za katero je tožnica menila, da ji gre. Upravni organ bi moral o zahtevku odločiti z upravnim aktom, zoper katerega bi bila dopustna pritožba, ne pa zavrniti ta zahtevek z odgovorom, zoper katerega je nato pritožbo kot nedopustno zavrgel na podlagi 2. odstavka 234. člena zakona o upravnem postopku (ZUP).

Tudi tožena stranka ni upoštevala, da je organ prve stopnje o materialnopravnem zahtevku stranke, o katerem se odloča v upravnem postopku, odločal na nezakonit način, ker ni izdal upravnega akta, ki bi po obliki in vsebini imel vse sestavine kot jih zahteva zakon (člen 206 - 211 ZUP), vključno s pravnim poukom o pritožbi. Tožena stranka pa bi morala ob reševanju pritožbe odgovor z dne 11.5.1993 po njegovi vsebini šteti za upravni akt in ga preizkusiti.

Ni mogoče prezreti dejstva, da gre v konkretnem primeru za tožečo stranko, ki je neuka stranka in ki ji gre v upravnem postopku še posebna skrb in pomoč (14. člen ZUP). Pred izdajo upravnega akta stranki taka pomoč ni bila nudena, da bi se odpravile eventuelno nerazumljive navedbe v vlogi oziroma razčistile vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tožnica namreč zatrjuje, da se je večkrat pritožila tudi v okviru triletnega zastaralnega roka.

Sodišče je ugotovilo, da je zaradi navedenega izpodbijana odločba nezakonita iz razlogov po 3. točki 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Tožbi je ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS. Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).