Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 743/94-8 ECLI:SI:VSRS:1996:U.743.94.8 AI generated

Court holds that a nominal contribution agreement creating co-ownership constitutes a taxable transfer of real property rights.

Case Number Sodba U 743/94-8
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court dismissed the taxpayer's appeal against a tax authority decision imposing a transfer tax on real property. The taxpayer argued that a 'joint investment agreement' where they contributed funds to create an 1/8 co-ownership share was merely an investment increasing the property's value, not a transfer of title. The court ruled that the legal nature of the transaction is determined by the actual result—a transfer of ownership rights—rather than the label of the contract, thereby establishing that the tax was correctly levied.

Legislator headnote

AI generated

2. člen Zakona o davku na promet nepremičnin; Transfer of real property rights is taxable as a transfer regardless of the contract's nominal label if the result is the creation of co-ownership shares.

Keywords

AI generated
transfer tax real property co-ownership shares joint investment agreement taxable transfer rights nominal contract label property rights transfer administrative tax appeal

Cited Legislation

AI generated
2. člen Zakona o davku na promet nepremičnin
2. odstavek 42. člen Zakona o upravnih sporih
1. odstavek 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini, od katere se plača davek na promet nepremičnin, gre tudi v primeru, ko vlagatelj, v zameno za vložena sredstva v podjetje, postane solastnik idealnega deleža poslovnega objekta, kjer je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjiženo podjetje, v katero so bila sredstva vložena.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave ..., s katero mu je bil odmerjen davek na promet nepremičnin v znesku 376.723,00 SIT. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 27.12.1993 sklenil pogodbo o sovlaganju, s katero vlagatelja vlagata v podjetje 18.836.150,00 SIT, tožnik pa jima zaradi zavarovanja vloženih sredstev priznava lastninsko pravico na objektu stoječem na parc. št. 1835/1, pripisani pri vložni št. 1759 kot družbeni lastnini in sicer vsakemu do 1/8 idealnega deleža, ter dovoljuje v takem obsegu vpis lastninske pravice na ime vlagateljev. Prvostopni organ je v odmernem postopku odmeril od davčne osnove 2 % davek na promet nepremičnin. V stvari naj bi šlo za promet nepremičnin v smislu 2. člena zakona o davku na promet nepremičnin. Vlagatelja sta v zameno za vložek namenjen nabavi manjkajoče opreme za funkcinalno usposobitev objekta in dokončanje manjkajočih infrastrukturnih objektov, pridobila lastninsko pravico na predmetnem poslovnem objektu in sicer vsak do 1/8 idealnega deleža.

Tožnik v tožbi trdi, da glede na pogodbo o sovlaganju ne gre za odplačni prenos lastninske pravice in ni pogojev za odmero prometnega davka. Namen uporabe vloženih sredstev pogodba natančno opredeljuje. Gre za soinvestitorstvo, na podlagi katerega se je s strani vlagateljev vloženega vložka povečala vrednost objekta kot celote. Na tej podlagi gre vlagateljema tudi solastninski delež. Vložek vlagateljev se je le materializiral v obliki solastnine, v naravi pa predstavlja neposredno povečanje vrednosti infrastrukture in celotnega objekta. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe.

Tožba se zavrne.

Določba 2. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90) določa, da je promet nepremičnin po tem zakonu odplačni prenos lastninske pravice na nepremičninah. Podatki spisov v navedenem primeru potrjujejo ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da sta vlagatelja v zameno za vložek namenjen nabavi manjkajoče opreme za funkcionalno usposobitev objekta in dokončanje manjkajočih inftrastrukturnih objektov pridobila lastninsko pravico na predmetnem poslovnem objektu in sicer vsak do 1/8 idealnega deleža. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, zoper katero sodišče nima pomislekov, pa tudi tožnik tega ne izpodbija, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila, ko je štela, da je bil v navedenem primeru opravljen odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Po mnenju sodišča ni pomembno, za kakšne namene je tožnik sredstva vlagateljev porabil, ampak je pomembno le, da sta v zameno za vložena sredstva, vlagatelja postala solastnika vsak do 1/8 idealnega deleža poslovnega objekta, na katerem je v zemljiški knjigi tožnik vknjižen kot lastnik. Samo označba pogodbe (pogodba o sovlaganju) nima nikakršnega pravnega učinka na ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz vsebine pogodbe, zato trditev tožnika, da v navedenem primeru ne gre za odplačni prenos lastninske pravice, ampak le za vložek vlagateljev, ki se je materializiral v obliki solastnine, ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).