Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1033/93 ECLI:SI:VSRS:1995:U.1033.93 AI generated

Administrative court dismisses claim that incapacity assessment must match specific job tasks rather than general duties.

Case Number Sodba U 1033/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against an administrative decision declaring him temporarily unable to work. The plaintiff argued that his specific job as an auto mechanic did not require lifting heavy loads or frequent bending, yet the medical commission limited his capacity based on those general tasks. The court ruled that incapacity must be assessed relative to the specific work assigned to the employee, rejecting the plaintiff's claim that the assessment was factually insufficient or legally flawed.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; Zakon o upravnih sporih: Delovna nezmožnost zaradi bolezni se ugotavlja glede na delo, ki ga delavec opravlja, ne glede na splošne omejitve.

Keywords

AI generated
administrative law work incapacity medical assessment employment duties administrative appeal sickness leave labor capacity

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 42. člen Zakona o upravnih sporih
1. odstavek 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Delovna nezmožnost za delo zaradi bolezni se ugotavlja glede na delo, ki ga delavec opravlja.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. 072-110/2-92 z dne 14.7.1993 na zahtevo Integrala Lendava, Promet in delavnice d.o.o., Industrijska 1, Lendava, odločila, da je tožnik začasno nezmožen za delo tudi po 31. 10. 1992, dokler njegov osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija ne bo ugotovila, da je zopet zmožen opravljati svoje delo brez omejitev poln delovni čas oziroma čas krajši od polnega. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da po mnenju zdravniške komisije II. stopnje tožnik ne more opravljati del, pri katerih se je potrebno pogosto pripogibati in dvigovati bremena težja od 10 kg. Tožnikov delodajalec pa je v zahtevi za izdajo odločbe navajal, da takih del za tožnika kot avtomehanika ni, zato po mnenju tožene stranke ima tožnik pravico ostati v bolniškem staležu do takrat, ko bo njegov osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija ocenila, da je zopet zmožen opravljati svoje delo brez omejitev polni delovni čas oziroma čas krajši od polnega.

Zoper gornjo odločbo je tožnik po svojem pooblaščencu 19.8.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da je pred izdajo odločbe bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in da se napačno sklepa iz ugotovljenih dejanskih okoliščin. Tožnik naj bi bil razporejen na dela pri tehničnih pregledih osebnih avtomobilov, montaži registrskih tablic ter dela čuvaja, kjer ni bil izpostavljen dalj časa trajajočim prisilnim položajem, dvigovanju težkih bremen ter pogostemu pripogibanju. Tožnik meni, da mu grozi, da bo ostal brez dela, saj mu nihče ne more zagotoviti, da bo še kdaj zmožen opravljati svoje delo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa, da o zadevi samo odloči.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ni določno navedel, zakaj ni zadovoljen z izpodbijano odločbo oziroma s kakšno odločbo bi bil zadovoljen, ter zakaj naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita. Po mnenju sodišča je odločitev tožene stranke, glede na mnenje zdravniških komisij I. in II. stopnje pravilna. Delovna nezmožnost tožnika za delo zaradi bolezni je ugotavljana glede na delo, ki ga tožnik opravlja. Tak način ugotavljanja delovne nezmožnosti je skladen z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Delavec - zavarovanec - je opravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni, če zaradi bolezni ne more opravljati svojega dela, to je tistega dela, na katero je razporejen. Če tožnik meni, da je za svoje delo sposoben, se lahko vsak čas obrne na svojega osebnega zdravnika, in če ta ugotovi enako, bo vsekakor tožniku bolniški stalež zaključil in ga napotil na delo. Če pa osebni zdravnik ne bi zaključil bolniškega staleža, se tožnik lahko glede tega obrne tudi na zdravniško komisijo I. stopnje.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe zakona Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).