Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1512/93 ECLI:SI:VSRS:1995:U.1512.93 AI generated

Administrative court dismisses appeal against mandatory waste disposal and payment obligations for all residents.

Case Number Sodba U 1512/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit challenging a municipal inspector's order to install a waste container and pay disposal fees. Although the plaintiff argued she generates no ecological waste and lacks funds due to a meager pension, the court found these claims irrelevant to the statutory obligation. The court ruled that all residents of the municipality are legally bound by the local ordinance to participate in the waste management system regardless of individual circumstances.

Legislator headnote

AI generated

Article 42 of the Administrative Disputes Act; Article 1 of the Constitution: Municipal waste management regulations apply universally to all residents, mandating container installation and fee payment irrespective of individual waste generation levels or financial capacity.

Keywords

AI generated
municipal waste management universal resident obligation administrative dispute resolution waste disposal fees local ordinance enforcement

Cited Legislation

AI generated
Article 42 of the Administrative Disputes Act
Article 1 of the Constitution
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Stranka, ki stalno prebiva na območju, za katerega občinski odlok ureja obvezen odvoz odpadkov, način njihovega zbiranja in plačevanje cene za ravnanje z odpadki, je po odloku dolžna nabaviti posodo za zbiranje odpadkov in plačati ceno za ravnanje z odpadki.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Komunalnega inšpektorata UIN občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica št. 356-30-67/93-1470/72 z dne 24.2.1993, s katero ji je ta naložil, da mora v odrejenem roku naročiti dostavo tipske posode za ločeno zbiranje odpadkov iz svoje hiše v Rošnji in pristopiti k rednemu odvozu odpadkov in plačilu odvoza odpadkov.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo s tožbo sprožila upravni spor in v njej smiselno navaja, da sama nima nikakršnih odpadkov, ki bi bili oporečni za ekologijo. Pepel, ki ostane od kurjave drv porabi kot vrtno gnojilo. Sicer pa prejema skromno družinsko pokojnino, s katero se komaj preživlja. Zato nima s čim onesnaževati okolja. S to pokojnino pa tudi ne more plačati odvoza smeti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi smiselno ugovarja, da pri njej ne nastajajo odpadki, ki naj bi bili oporečni za ekologijo in bi jih bilo zato potrebno odvažati ter da nima sredstev, da bi z njimi lahko plačevala odvoz smeti. Po vpogledu v spisno dokumentacijo in odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV, št. 11/92), kjer tožeča stranka stalno prebiva, sodišče ne dvomi, da je upravni organ pravilno ugotovil dejanski stan in v zvezi z njim tudi pravilno uporabil materialni predpis, v tem primeru že navedeni občinski odlok. Določba 5. člena navedenega odloka predpisuje obvezno ravnanje z odpadki na celotnem območju občine Maribor. Po določbi 6. člena so vsi prebivalci Občine Maribor vključeni v sistem ravnanja z odpadki in so dolžni plačevati ceno ravnanja z odpadki. Odlok tudi predpisuje, da morajo povzročitelji nastajanja odpadkov le-te odlagati v tipske posode za ločeno zbiranje odpadkov, inšpekcijski organi pa lahko z odločbo zahtevajo od povzročiteljev odpadkov, da obvezno pristopijo k takšnemu zbiranju odpadkov, če je takšen način ravnanja uveden na njihovem območju (42. člen).

Tako občinski komunalni inšpektorat kot tudi tožena stranka sta po presoji sodišča odločila v skladu z veljavnimi materialnimi predpisi in je zato tožba neutemeljena. Sodišče jo je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list Rs, št. 1/91-I in 45/1/94) kot neutemeljeno zavrnilo.