Customs court dismisses claim for data changes and duty refund when declaration matches supporting documents under CZ Art. 270.1 and 270.a.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit against the customs authority's rejection of a request to alter currency, base, and value data in an import declaration. The plaintiff argued that the customs office failed to properly evaluate submitted evidence, including purchase orders and supplier statements, to justify the refusal. The court ruled that the Customs Act provides no basis for changing declaration data or refunding duties when the declaration accurately reflects the goods' status and matches the attached documents.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 270. člen carinskega zakona; 270.a člen carinskega zakona: Where the customs declaration data correspond to the data in the attached documents and the duty calculation aligns with the actual state of the goods, there is no legal basis to alter declaration data or grant a duty refund.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
V carinskem zakonu ni podlage za zahtevane spremembe podatkov v uvozni carinski deklaraciji in v posledici tega tudi ne za vračilo carine in drugih uvoznih dajatev, če obračun carine ustreza dejanskemu stanju blaga (1. odst. 270. člena CZ) in podatki iz carinske deklaracije ustrezajo tudi podatkom iz priloženih listin (270.a člen CZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo carinarnice Nova Gorica, št. 03-01-U-1937/5-92 z 18. 02. 1993, s katero je ta zavrnila tožnikov zahtevek za spremembo vrste valute, carinske osnove in vrednosti fco meja v UCD št. 3237 z dne 30. 11. 1992, C. I. Železniška postaja in za delno vračilo carine in ostalih uvoznih davščin, ker so se v UCD vpisani podatki ujemali s podatki iz priloženih faktur. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da za spremembo valute iz SIT v hrvaške dinarje zaradi napačnega vpisa vrste valute in vrednosti blaga in za spremembo drugih podatkov ni podlage po določbah 1. odstavka 270. člena carinskega zakona, ker ne gre za neusklajenost podatkov v carinski deklaraciji s podatki iz listin, ki so deklaraciji priložene v smislu 4. odstavka 254. člena v zvezi s 4. točko 1. odstavka 257. člena carinskega zakona.
Tožnik v tožbi uveljavlja ugovore nepravilne uporabe carinskega zakona in zakona o splošnem upravnem postopku. Navaja, da tožena stranka z ničemer ni ocenila dokazov, ki jih je tožnik ponudil prvostopnemu organu in v pritožbenem postopku in sicer tožnikove naročilnice št. 28036 z dne 19. 06. 1992, potrditve naročila s strani dobavitelja, izjave vodje nabave uvoznika in izjave hrvaškega dobavitelja z dne 14. 12. 1992. Tožena stranka bi morala dokaze obravnavati in navesti, zakaj jih zavrača. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in navaja, da sta prvostopni in drugostopni organ vse dokaze ocenila, zato vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V carinskem zakonu (Ur.l. SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90, v nadaljevanju CZ) ni podlage za zahtevane spremembe podatkov v uvozni carinski deklaraciji in v posledici tega tudi ne za vračilo carine in drugih uvoznih dajatev, če obračun carine ustreza dejanskemu stanju blaga (1. odstavek 270. člena CZ) in podatki iz carinske deklaracije ustrezajo tudi podatkom iz priloženih listin (270 a člen CZ). Po določbi 1. odstavka 270. člena CZ mora carinarnica v enem letu od dneva vložitve deklaracije naknadno obračunati carino in druge uvozne davščine in izdati odločbo o vračilu, če se po podatkih iz deklaracije, od katerih je odvisen obračun carine in drugih uvoznih davščin, in po deklaraciji priloženih listinah ugotovi, da obračun carine in drugih uvoznih davščin ne ustreza dejanskemu stanju blaga, oziroma če so bile carine in druge uvozne davščine plačane v manjšem ali večjem znesku oziroma, če so bile plačane večkrat. Tožena stranka je po podatkih iz poslanih upravnih spisov pravilno ugotovila, da podatki iz carinske deklaracije ustrezajo podatkom iz priloženih listin in so torej usklajeni oziroma pravilni. V izpodbijani odločbi je tudi preverila oceno dokazov prvostopnega organa in ocenila tudi pritožbi priložene dokaze ter pravilno ugotovila, da ne gre za tako neusklajenost podatkov, da bi se lahko spremenili podatki v sporni uvozni carinski deklaraciji. Zato tudi ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da tožena stranka ni ocenila predloženih dokazov, s čemer naj bi kršila določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Na podlagi obrazloženega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe CZ, ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot predpise republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/1-I).