Court dismisses appeal when plaintiff continues construction after administrative order to stop work.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the plaintiff's administrative lawsuit against the city's urban planning inspection order. The plaintiff argued they could not legalize the construction due to missing ownership documents, claiming the concrete work was merely for safety. However, the court found the plaintiff continued construction despite the official stop order, which legally mandated the removal of the unauthorized structure. Consequently, the court upheld the administrative decision ordering the removal of the object at the plaintiff's expense.
Legislator headnote
AI generatedZakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor; Zakon o upravnih sporih: An administrative order to remove a structure remains valid and enforceable if the investor continues construction after receiving a stop-work order, regardless of the investor's subjective reasons or inability to obtain permits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnik je nadaljeval z gradnjo kljub temu, da mu je bila s sklepom odrejena ustavitev gradnje, zato je zakonita odločba, s katero mu je bilo naloženo, da sporni objekt odstrani.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe Mesta Ljubljane št. ... z dne ..., s katero je prvostopni organ odredil, da mora tožeča stranka v roku 5 dni po prejemu odločbe odstraniti betonski zid kleti v tlorisu 3,00 x 2,50 m globine 1,90 m in ploščo s kovinskimi vratci, katerega je zabetoniral na zemljišču s parc. št. 1060/99 k.o. ... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Pod točko 2. izreka pa je bilo še določeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
V tožbi tožnik navaja, da sporne začete gradnje, ki je predmet postopka, še ni mogel legalizirati, ker še ni mogel predložiti dokumentov o lastništvu in zato tudi ne pridobiti lokacijskega dovoljenja. Gradbenih del po odločbi o ustavitvi gradnje ni nadaljeval, ampak je z betoniranjem plošče in montiranjem kovinskih vrat samo poskrbel za to, da se ne bi kdo ponesrečil. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) v 1. odstavku 74. člena, ki je veljal v času odločanja pri toženi stranki, določa, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se gradnja ustavi dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del na območju, kjer je sicer graditev dovoljena. Tretji odstavek 74. člena pa je določal, da v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka, organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje.
Tožena stranka je v upravnem postopku pravilno ugotovila, česar tožnik sam v tožbi tudi ne zanika, da je po izdaji odločbe Mestne uprave za inšpekcijske službe urbanistične inšpekcije Ljubljana št. ... z dne 5.11.1992, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje vrtne ute in drvarnice na zemljišču s parc. št. 1060/99 v k.o. ..., tožnik nadaljeval z gradnjo kljub temu, da mu ni uspelo dobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker je z gradnjo nadaljeval, pri čemer za odločitev ni pomembno, v kakšnem obsegu se je nadaljevanje gradnje opravljalo in kakšni so bili razlogi za nadaljevano gradnjo, je tožena stranka pravilno zaključila, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za izdajo odločbe, s katero je bilo tožniku naloženo, da sporni objekt odstrani. Ker je bila odločba izdana na podlagi veljavnih predpisov, je sklicevanje tožnika na to, da je z nadaljevanjem gradnje samo ustrezno zaščitil gradbišče, kot tudi dejstvo, da si že dalj časa prizadeva pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del, za pravilno in tudi zakonito odločanje povsem nepomembno.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).