Administrative court dismisses appeal against administrative decision regarding standing to participate in proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against an administrative decision that allowed a club to participate in a licensing dispute. The plaintiffs argued the club lacked standing because they were no longer the sole users of the sanitary container, but the court found the club had standing at the time of the earlier approval. The court held that changes in usage rights occurring after the administrative act cannot retroactively strip a party of their procedural standing.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnih sporih, 49. člen Zakona o splošnem upravnem postopku: A party in administrative proceedings is a person who requests the initiation of proceedings, against whom proceedings are conducted, or who has the right to participate in proceedings to protect their rights and legal interests, where such rights are determined by substantive law; a party's status cannot be retroactively negated by subsequent changes in factual circumstances.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Stranka v upravnem postopku je oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima namesto svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi J.k.P. iz P. in odpravila odločbo Sekretariata za upravno pravne zadeve, Oddelka za upravno pravne zadeve občine Piran št. ... z dne 9. 4. 1992, s katero je bila tožnikoma dovoljena s priglasitvijo del postavitev začasnega objekta - kioska za prodajo pijač ter sanitarnega kontejnerja na parc. št. 1880/3, k.o. ..., po predloženem načrtu, ki ga je izdelal I.B., za čas od 9. 4. 1992 do 26. 8. 1992 pod z odločbo določenimi pogoji. Istočasno je tudi zavrnila zahtevo tožnikov za izdajo odločbe o dovolitvi postavitve začasnega objekta - kioska za prodajo pijač na zemlj. parc st. 1880/3, k.o. ..., ker je za taka dela potrebno lokacijsko dovoljenje.
V tožbi tožnika navajata, da je v izpodbijani odločbi tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, ko je dopustila obravnavo pritožbe pritožnika, ki sploh ne more biti stranka postopka. Lastnik parcele, na kateri naj bi bil postavljen kiosk, namreč ni J.k.P., P., kakor sta tožnika prvotno mislila, ampak je to H. B., s katerim imata tožnika kot investitorja tudi sklenjeno ustrezno pogodbo. Res sta se tožnika sprva s klubom dogovarjala, da bi skupno uporabljali sanitarni kontejner, vendar sta tožnika kasneje od tega odstopila in nimajo ničesar skupnega. Zato klub sploh ne more biti stranka v postopku in predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 49. člena zakona o splošnem upravnem postopku je lahko stranka v upravnem postopku oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Pri tem pravice ali pravne koristi določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje.
Iz spisa tožene stranke je razvidno, kar izhaja tudi iz pritožbe J.k.P., P., zoper odločbo Oddelka za upravno pravne zadeve občine Piran, št. ... z dne 9. 4. 1992, s katero je bila tožnikoma dovoljena postavitev začasnega montažnega objekta-kioska za prodajo pijač pod določenimi pogoji, in iz odgovora na pritožbo, ki sta ga vložila tožnika, da sta tožnika v tistem času uporabljala in imela namen tudi dalje uporabljati pri obratovanju svojega začasnega objekta tudi sanitarni kontejner, ki je nesporno bil last jadralnega kluba. Že samo to pa pomeni, da je v pritožbenem postopku imel jadralni klub pravico udeleževati se postopka kot stranka, saj je le tako lahko zaščitil svoje pravice in pravne koristi, ki jih je imel v zvezi s sanitarnim kontejnerjem, kar je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila že tudi tožena stranka. Morebitne kasneje spremenjene razmere, ki jih tožnika sedaj zatrjujeta v tožbi, ne morejo vplivati za nazaj in povzročiti izgubo lastnosti stranke v postopku, glede katerega je sprožen upravni spor.
Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).