Administrative court dismisses appeal when building permit is unnecessary due to prior work notification certificate.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against the building inspector's decision to suspend construction. The inspector had stopped work because the defendants claimed they were building outside the scope of a 1988 permit, despite the inspector noting only a work notification certificate existed. The court ruled that a full building permit is legally unnecessary when only a work notification certificate is present, but could not verify if the actual construction matched the certificate's scope due to missing project plans and permits in the file.
Legislator headnote
AI generated77. člen ZGO; 2. odstavek 39. člen ZUS: When a building permit is not required based on a work notification certificate, the court cannot adjudicate on the legality of construction if the file lacks the certificate and project plans necessary to verify compliance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega gradbenega inšpektorata z dne 19.1.1993 odpravi.
[JEDRO]
Če je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi potrdila o priglasitvi del, v takem primeru po določbi 77. člena ZGO gradbeno dovoljenje ni potrebno in se gradbena dela lahko izvajajo v obsegu, kot je določeno v potrdilu.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo gradbenega inšpektorja gradbene inšpekcije uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko z dne 4.12.1992, s katero je bila ustavljena gradnja nadomestne stanovanjske hiše in nadaljnja rekonstrukcija gospodarskega poslopja na zemljišču parc. št. 672/4 brez gradbenega dovoljenja. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da sta tožnika dobila gradbeno dovoljenje 25.10.1988, ki je bilo 26.4.1990 dopolnjeno, vendar pa dela izvajata mimo projekta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Tako naj bi porušila in na novo zgradila kletno etažo in povsem rekonstruirala in spremenila podaljšek objekta, ki je služil kot gospodarsko poslopje, za kar naj ne bi imela nobenih dovoljenj.
Tožnika v tožbi navajata, da nista spreminjala namembnosti gospodarskega dela objekta, in da ta še vedno služi svojemu namenu ter da je objekt, ki ga obnavljata v enakih gabaritih, kot sedanji. Izražata pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z občinskim gradbenim inšpektorjem za pridobitev zahtevane gradbene dokumentacije in predlagata, da se upravni spor reši v njuno korist.
V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.
Tožba je utemeljena.
Iz spisu priložene odločbe prvostopnega upravnega organa izhaja, da za obravnavano gradnjo tožnikoma ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje, ampak le potrdilo o priglasitvi del. Po določbi 77. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 - ZGO) pa v takem primeru gradbeno dovoljenje ni potrebno. Gradbena dela se lahko izvajajo skladno in v obsegu, kot je določeno v potrdilu, pa čeprav je eventuelno bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Potrdila o priglasitvi del sodišče v upravnih spisih ni našlo, zato ni moglo ugotoviti, ali tožnika izvajata gradbena dela v skladu z izdanim potrdilom, ali pa tudi mimo potrdila. Prav tako v spisih ni projekta niti gradbenega dovoljenja, ki bi naj tožnikoma bilo izdano, zato sodišče tudi ni moglo preveriti skladnosti izvedenih del (kot jih ugotavlja inšpektor) s projektom oziroma gradbenim dovoljenjem. Te listine bi ob odločanju o pritožbi morala imeti tudi tožena stranka, saj se zatrjuje, da bi se naj gradbena dela izvajala v nasprotju z njimi. Za pravilno odločitev bi bilo koristno, če bi inšpektor izdelal in predložil v spis tudi skico o dejanskem stanju na terenu.
Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, ker na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora. Zakon o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).