Administrative court dismisses firearm ammunition purchase claim due to lack of justified reasons under the Firearms Act.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against the administrative rejection of a request to purchase 800 rounds of ammunition for a .45 caliber pistol. The plaintiff argued that as a member of a shooting club, they should be allowed to buy ammunition for training and competition, while the administration noted the firearm did not qualify as sports equipment and the quantity exceeded needs. The court ruled that since the firearm was not classified as sports equipment, the plaintiff could not purchase ammunition individually; instead, they could obtain sufficient rounds through their shooting club organization, rendering the individual purchase unjustified.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 20. člen Zakona o orožju; 1. odstavek 28. člen Zakona o orožju: A firearm owner who does not possess sports equipment may not purchase ammunition individually but must utilize a shooting organization to obtain necessary rounds for training.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Za nakup streliva morajo biti podani upravičeni razlogi (1. odstavek 20. člena Zakona o orožju). Vajo z orožjem in nakup streliva je moč izvesti preko strelske družine (1. odstavek 28. člena istega zakona).
[OBRAZLOŽITEV]
Upravni organ prve stopnje je zavrnil prošnjo tožnika za dovoljenje za nakup 800 kosov streliva za pištolo Colt kal.45, ki bi ga naj rabil za vadbo. Upravni organ je ugotovil, da orožje, ki ga ima tožnik, ni športno orožje po 4. točki 3. člena zakona o orožju, zato vadba ni potrebna. Tožnik je dobil 25 kosov streliva. Po 20. členu zakona ni upravičenih razlogov za nabavo tolikšne količine streliva, kot jo zahteva tožnik.
V pritožbi je tožnik navajal, da strelivo rabi za usposabljanje, vadbo in športno udejstvovanje. Je član strelske družine. Nikjer ni določeno, da se imetnik orožja ne bi mogel športno udejstvovati. Po zakonu ni izključeno, da lastnik orožja in član strelske družine ne bi smel kupiti streliva za potrebe tekmovanja.
Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnika. Ugotovila je, da je orožje, ki ga ima tožnik, sicer tudi namenjeno za vadbo, vendar članstvo v strelski družini ne more utemeljevati nakupa 800 kosov streliva. Tožnikovega orožja ni mogoče razvrščati med športno orožje po 4. točki 3. člena zakona o orožju. Za vadbo lahko strelivo nabavi strelska družina. Po 20. členu zakona o orožju ni upravičenih razlogov za nakup streliva.
V tožbi je tožnik navajal, da tožena stranka v utemeljitvi prihaja v nasprotje, saj na eni strani trdi, da je moč strelivo nabaviti preko strelske družine, po drugi strani pa, da orožje kalibra 45 ni športno orožje. Gre za orožje, s katerim vadijo in tekmujejo. Ker ima tožnik orožje, za katerega ima dovoljenje, ni razloga, da ne bi smel dobiti streliva. Če ni razlogov za odklonitev nakupa streliva, pomeni ravnanje tožene stranke šikaniranje.
V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je bil upravni postopek izveden v skladu z določbami postopka. Tožniku so bili že v prejšnjih postopkih pojasnjeni razlogi, ki morajo biti podani za nakup streliva in orožja.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o orožju (ZO - Uradni list SRS, št. 17/81, RS št. 44/91) med tremi razlogi, ki so po 1. odstavku 20. člena podlaga za izdajo dovoljenja za nabavo orožja ali streliva, navaja tudi upravičene razloge, zaradi katerih bi prosilec lahko imel orožje ali strelivo. Že iz stvari same, pa tudi iz načela o trditvenem in dokaznem bremenu izhaja, da mora upravičene razloge dokazati prosilec. Dokazni postopek v upravni zadevi je pokazal, da takšni razlogi niso dokazani. Tožnik je že v zadevi tega sodišča med drugim tudi navajal, da večjo količino streliva rabi za spoznavanje oroža, usposabljanje in osebno varnost. V prošnji za izdajo dovoljenja za nabavo 800 kosov streliva z dne 23.10.1991 je tožnik navajal, da strelivo potrebuje za vadbo. V bistvu torej gre za enake razloge za nabavo streliva, kot jih je tožnik navajal v zadevi . Tožnik ni dokazal upravičenih razlogov za nakup večje količine streliva, kot mu je bila odobrena.
Nabavo orožja in streliva urejata predvsem 9. in 20. člen navedenega zakona. Po teh določbah ima pristojni upravni organ pravico, da presodi, ali so dani pogoji za nakup streliva in orožja. Takšni razlogi niso dokazani. Če tožnik želi vaditi z orožjem, lahko stori to preko strelske družine, katere član je. V 1. odstavku 28. člena zakona o orožju je določeno, da strelske organizacije in organizacije zveze rezervnih vojaških starešin smejo dajati orožje in strelivo v uporabo članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču ali na kakem drugem kraju, ki je določen za strelske vaje ali tekmovanje. Tožnik bo tako lahko dobil dovolj streliva za vadbo preko strelske organizacije, 25 kosov streliva, katerega nakup mu je bil odobren, pa zadošča za namene, zaradi katerih je kupil orožje. Iz obrazloženega sodišče sklepa, da tožbi tožeče stranke ni bilo mogoče ugoditi.